Na podlagi 117. in 119. člena v povezavi s prvo in peto alinejo 282. člena in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora- ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE, 199/21 - ZUreP-3), 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15- uradno prečiščeno besedilo, 162/21) ter v povezavi s tretjim odstavkom 338. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE in 95/23-ZIUOPZP) je Občinski svet občine Ivančna Gorica, na svoji 9. seji, dne 18. 10. 2023 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU GOSPODARSKA CONA ZAGRADEC, V DELU ENOTE UREJANJA PROSTORA ZAF-OPPNc
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Zagradec, v delu enote urejanja prostora ZAF-OPPNc (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07, 61/17-ZUreP-2, 199/21-ZUreP-3).
(3) OPPN, ki ima Id. št. 2868, je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 3/2020-OPPN v septembru 2023.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
- opis prostorske ureditve,
- umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
- splošna določila,
- podrobna določila,
- zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- načrt parcelacije,
- faznost izvedbe prostorske ureditve,
- drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
- odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
- Izsek iz občinskega prostorskega načrta občine Ivančna Gorica
- Pregledna situacija
- Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
- Prometna situacija
- Ureditvena situacija
- Ureditvene enote
- Prerezi terena
- Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
- Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
- Načrt parcelacije
- Prikaz elementov za zakoličenje.
3. člen
(spremljajoče gradivo OPPN)
Spremljajoče gradivo OPPN :
- Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, občinskega prostorskega načrta občine Ivančna Gorica
- Prikaz stanja prostora
- Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
- Izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
- Obrazložitev in utemeljitev akta
- Povzetek za javnost
- Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
- Elaborat ekonomike.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- EO: enostavni objekt,
- FI: faktor izrabe gradbene parcele,
- FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
- GJI: gospodarska javna infrastruktura,
- NO: nezahtevni objekt.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17-UPB, v nadaljevanju OPN).
(2) V tem OPPN so poleg izrazov iz prvega odstavka tega člena uporabljeni tudi nekateri splošni izrazi s področja prostorskega načrtovanja, in sicer:
gradbena linija:
je črta, na katero mora biti postavljena fasadna ravnina stavbe. Dopustni so le manjši odmiki delov fasad od gradbene linije v notranjost parcele , pri čemer odmaknjeni deli fasade ne presegajo 1/3 celotne dolžine fasade. Čez gradbeno linijo lahko segajo elementi, kot so napušči, venci, fasadni poudarki, ki ne segajo več kot 1 m izven fasadne ravnine, oz. oporni zidovi, ki lahko segajo čez gradbeno linijo do 3,00 m
območje za razvoj objektov:
predstavlja del zemljišča na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustna postavitev vseh vrst s tem odlokom dopustnih objektov ter zunanjih ureditev,
osnovni objekt:
je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt za obrt,
ureditvena enota:
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dopustnih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,
kubus:
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim dominantnim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor in določa predvideno rabo objekta;
pomožni kubus:
je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa, pri čemer ne sme presegati tretjine volumna osnovnega objekta in ne sme biti višji od osnovnega kubusa;
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
6. člen
(prostorske ureditve)
S tem OPPN se na območju Gospodarske cone Zagradec v delu enote urejanja prostora ZAF-OPPNc načrtuje ureditev:
- območja za razvoj obrti, storitev in poslovnih dejavnosti z možnostjo bivanja,
- območja zelenih površin,
- pripadajočih zunanjih površin in
- gospodarske javne infrastrukture.
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(območje urejanja)
(1) Območje OPPN leži na JV delu Občine Ivančna Gorica in na JV delu naselja Zagradec. Območje se nahaja ob državni cesti R 1 -216, odsek 1175 Krka – Žužemberk (v nadaljevanju »regionalna cesta«), ob vstopu v naselje iz vzhodne strani. Prostor opredeljuje bližina reke Krke, novo zgrajena osnovna šola in vrtec Zagradec, kot sodobno oblikovan objekt v podeželskem prostoru ter dominantna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja v tradicionalnem jedru naselja.
(2) Območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve: 48/3, 37/9, 57/1, 48/1, 48/2, 48/5, 48/4, 57/2, 37/8, 57/3, 58/6, 58/7, 68/3, 68/4, 58/2 in 1421/13, vse k.o. Zagradec. Območje delnega OPPN obsega cca 7.500 m² celotnega območja v OPN opredeljenega OPPN, ki meri cca 15.400 m² in je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo tudi izven v tem členu navedenega območja.
8. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote (UE) in sicer:
- UE A - območje na zahodnem delu OPPN s površino cca 2.549 m²,
- UE B - območje na vzhodnem delu OPPN, s površino cca 2.428 m²,
- UE C - območje dostopnih cest in cestnega sveta, s površino 2.536 m².
9. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo območje predstavljalo dodatne obremenitve glede prometa v območju, ki pa jih trenutno stanje prometnic predvideva.
(2) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste R1-216, odsek 1175 Krka-Žužemberk, in sicer od km 4+720 do km 4+840. Posegi v varovalni pas regionalne ceste se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(3) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(4) Objekti v OPPN morajo biti projektirani, grajeni, vzdrževani in odstranjeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem ponovna uporaba in možnost recikliranja objektov in njihovih delov ter gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin.
10. člen
(koncept prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN se nameni razvoju trgovskih, oskrbnih, poslovno storitvenih, gostinskih dejavnosti in obrti (proizvodnih dejavnosti manjšega obsega). V območju OPPN je predvidena ureditev dveh večjih ureditvenih enot, v UE A se predvidi gradnja poslovnega objekta in poslovno stanovanjskega objekta ob priključku na regionalno cesto, v UE B pa se predvidi ureditev avtomehanične delavnice in avtopralnice. Ob regionalni cesti in na robovih parcel, predvsem pa na vzhodnem robu UE B, so predvidene zelene površine z drevesi oz. gosto zasaditvijo kot zeleno bariero. Dopuščajo se tudi pomožni objekti kot so skladišča itd.
(2) Na območju OPPN se načrtuje ureditev dveh skupinskih priključkov na državno cesto. Ob regionalni cesti se predlaga ureditev poti za pešce in kolesarje ter javna razsvetljava. Predvidi se ukrepe za zmanjšanje hitrosti.
3. SPLOŠNA DOLOČILA
11. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
V OPPN se dopušča naslednje dejavnosti:
- C predelovalne dejavnosti, in sicer le:
- C 16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
- C 31 Proizvodnja pohištva,
- C 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
- C 33 Popravila in montaža strojev in naprav;
- D Oskrba z električno energijo, plinom in paro;
- F Gradbeništvo;
- G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil;
- H Promet in skladiščenje;
- J informacijske in komunikacijske dejavnosti;
- K Finančne in zavarovalniške dejavnosti;
- L Poslovanje z nepremičninami;
- N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
- M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
V manjši meri (na manj kot 40 % površine stavbe) se dopusti bivanje.
12. člen
(vrste dopustnih objektov)
V OPPN so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
- 121 – gostinske stavbe,
- 122 – poslovne in upravne stavbe,
- 123 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
- 124 – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
- 125 – industrijske in skladiščne stavbe,
- 127 – druge nestanovanjske stavbe,
- 211 – ceste,
- 22 – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
- 24205 – objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,
- 24206 – odprta skladišča in odprte prodajne površine,
- 24208 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Na manj kot 40% površine stavbe so dopustne tudi: 11100 – enostanovanjske stavbe.
13. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in del:
- gradnje novih objektov (tudi dozidave, nadzidave in prizidave),
- rekonstrukcije in manjše rekonstrukcij objektov,
- sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
- vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
- odstranitve objektov oz. njihovih delov,
- dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
14. člen
(dopustna izraba prostora)
Na območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,75, in faktor izrabe največ 1,5.
15. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN so:
- najmanj 4,0 m - za vse manj zahtevne objekte,
- najmanj 1,5 m – za pomožne objekte (nezahtevne, enostavne), razen za urbano opremo, ekološki otok ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m.
(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena so manjši odmiki objektov od mej sosednjega zemljišča dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča ter v primeru prenove legalno zgrajenih objektov.
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se lahko brez odmikov od mej sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče, postavijo naslednji pomožni objekti:
- utrjene dovozne poti in dvorišča,
- pomožni infrastrukturni objekti, razen male komunalne čistilne naprave,
- poljska pot in kolesarska steza,
- podzemni pomožni objekti in
- ograje, podporni in oporni zidovi.
(4) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste, upoštevajo določila tega odloka v zvezi z gradbenimi linijami oz. območjem za razvoj objektov ter zahteve za zagotavljanje preglednosti in prometne varnosti v soglasju z upravljavci cest.
4. PODROBNA DOLOČILA
16. člen
(urbanistično – arhitekturni pogoji v UE A - zahodni del)
(1) Dopustna je gradnja poslovno-stanovanjskih in nestanovanjskih objektov ter njim pripadajočih pomožnih objektov ter začasnih objektov za potrebe dopustnih dejavnosti. Objekti se postavijo z daljšo fasado na gradbeno linijo ob regionalni cesti, na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta. Objekti se umeščajo na nižje kote terena, da s svojo pojavnostjo ne dominirajo v prostoru ob regionalni cesti. Objekti se umeščajo tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje ter primerno površino za normalno vzdrževanje objektov v območju.
(2) Predvidi se večje stavbne mase. Dimenzije objektov naj izhajajo iz tehnoloških zahtev dejavnosti, kateri so namenjeni. Razmerje stranic je najmanj 1:1,4 in največja dopustna dolžina objekta 25 m. Višinski gabarit je do (K) + P + 1. Maksimalna višina objekta je do 10 m nad koto terena/utrjenega platoja. Dopustna je gradnja kleti. Dopušča se ravne in blage enokapne strehe nad objekti (do 20°), na poslovno stanovanjskih objektih dvokapne strehe naklona od 35° do 45°. Na strehah je dopustna postavitev fotovoltaičnih modulov, sončnih zbiralnikov ipd., ki naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo, dopustna je tudi transparentna (npr. nadstrešnice) in ozelenjena streha, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni, kritina naj bo nebleščeče sive barve. Fasada naj bo sodobno oblikovana, barva fasade naj bo umirjena (svetlejši odtenki, zemeljske barve) dopustna je tudi lesena fasada. Kot glavni naj se oblikujeta severna in zahodna fasada objektov.
(3) Oblikovanje servisnih, pomožnih in ostalih spremljajočih objektov se podredi oblikovanju osnovnega objekta.
17. člen
(urbanistično – arhitekturni pogoji v UE B - vzhodni del)
(1) Dopustna je gradnja nestanovanjskih objektov in njim pripadajočih pomožnih objektov ter začasnih objektov za potrebe avtomehanične delavnice in avtopralnice ali podobnih dopustnih dejavnosti. Objekti se postavijo s krajšo fasado na gradbeno linijo ob regionalni cesti, na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta. Objekti se umeščajo na nižje kote terena, da s svojo pojavnostjo ne dominirajo v prostoru ob regionalni cesti. Objekti se umeščajo tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje ter primerno površino za normalno vzdrževanje objektov v območju.
(2) Predvidi se večje stavbne mase. Dimenzije objektov naj izhajajo iz tehnoloških zahtev dejavnosti, kateri so namenjeni. Razmerje stranic je najmanj 1:1,4 in največja dopustna dolžina objekta 25 m. Višinski gabarit je do (K) + P + 1. Maksimalna višina objekta je do 10 m nad koto terena/utrjenega platoja. Dopustna je gradnja kleti. Dopušča se ravne in blage enokapne strehe nad objekti (do 20°). Na strehah je dopustna postavitev fotovoltaičnih modulov, sončnih zbiralnikov ipd., ki naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo, dopustna je tudi transparentna (npr. avtopralnica) in ozelenjena streha, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni, kritina naj bo sive barve. Fasada naj bo sodobno oblikovana, barva fasade naj bo umirjena (svetlejši odtenki, zemeljske barve). Kot glavni naj se oblikujeta severna in vzhodna fasada objektov, ki komunicira z novo (razširjeno) dostopno cesto v območje.
(3) Oblikovanje servisnih, pomožnih in ostalih spremljajočih objektov se podredi oblikovanju osnovnega nestanovanjskega objekta.
18. člen
(zunanje in parterne ureditve)
(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo sosesko. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot so lipa, javor ipd. Na javnih površinah se ne dopušča uporaba strupenih in alergenih rastlin. Žive meje se na območjih ob dostopnih cestah ne dopuščajo, dopuščajo se na območju ob južni meji.
(2) Medsoseske ograje se lahko postavljajo do višine 2 m. Oblikujejo se lahko kot sodobna lesena oziroma kovinska ograja/bariera ter v kombinaciji teh materialov. Oporni zidovi se dopuščajo do max. višine 1,5 m, in sicer le v primeru, da brežine ni mogoče zavarovati drugače, dopušča se izvedba armirane brežine, možna je tudi izvedba opornega zidu v terasah (več zaporednih nižjih opornih zidov). Oporne zidove se ozeleni. Gradnja višjega opornega zidu, do višine 2,5 m je dopustna le, če je oporni zid sestavni del objekta.
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(splošne določbe)
(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Za vsak poseg v varovalni pas infrastrukturnega omrežja je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih, investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov GJI na objektih, ki se rušijo.
20. člen
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) Območje OPPN se na severu navezuje na regionalno cesto R1-216, odsek 1175 Krka-Žužemberk. V varovalnem pasu regionalne ceste je raba prostora omejena, posegi v varovalni pas ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. Z namenom rezervacije prostora za rekonstrukcijo regionalne ceste in umestitev pločnika ter kolesarske steze, je v OPPN določena gradbena linija, ki je na novo predvideni objekti ne smejo preseči.
(2) Pri načrtovanju se upošteva ugotovitve Kapacitetne analize priključevanja območja ZAF-OPPNc, Gospodarska cona Zagradec na državno cesto R1-216, odsek 1175 Krka Žužemberk, v km 4+720 in km 4+860, DROMOS d.o.o., mag. Simona Maksimović, u.d.i.g.., januar 2021, zagotovi se:
- varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
- opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
- opremljenost s cestno razsvetljavo,
- upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
(3) Znotraj območja OPPN se predvidi cestno omrežje, ki povezuje območje delnega OPPN z ostalim območjem OPPN. Predvidi se rekonstrukcija dveh obstoječih priključkov cest na regionalno cesto. Priključka se rekonstruirata kot skupinska priključka brez posebnih pasov za leve zavijalce. Tehnični elementi ceste: skupna širina 6,40 m: bankina 1x0,5 m, vozišče 2x2,70 m, bankina 1x0,5 m.
(4) Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin je treba urediti preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki se dimenzionirajo ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov.
(5) Kolesarski promet bo potekal ob regionalni cesti, kjer se uredi tudi hodnik za pešce. Prehode za pešce se načrtuje celostno, z ustrezno urejeno cestno razsvetljavo in signalizacijo. Peš in kolesarska pot se predvidi v skupni širini 3,0 m (površina za pešce in kolesarje 1x2,5 m, bankina/mulda 1x0,5 m).
(6) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel, število parkirnih mest in garaž se določa v skladu z določili OPN. V primeru, da se parkirna mesta zagotavljajo v okviru objektov (podzemne garaže), se tla objekta načrtujejo brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode.
21. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje sistema Stična. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu.
(2) Pri načrtovanju v območju je potrebno upoštevati varovalni pas vodovodne cevi PE 90 mm, ki poteka severno od načrtovanih objektov v OPPN. Varovalni pas vodovodne cevi je 1,5 m, merjeno od osi cevi, na vsako stran cevi. Pri načrtovanju gradnje je potrebno skladno z resorno zakonodajo zagotoviti vsaj najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov, ki znaša 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. Koridor znotraj cevovoda je potrebno ohranjati nepozidan, in sicer je v omenjenem pasu prepovedana postavitev kakršnihkoli objektov, zidanih ograj, opornih zidov, nadstrešnic, garaž, lop ali drugih ovir, ki bi ovirale vzdrževanje ter dostop z gradbeno mehanizacijo.
(3) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.
(4) Dopustno je zbiranje in uporaba deževnice.
(5) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v občini Ivančna Gorica ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike ter razvojne programe vodooskrbe v Občini Ivančna Gorica.
22. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod komunalnih odpadnih vod se v vsaki od ureditvenih enot predvidi mala komunalna čistilna naprava. Razvod internega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je predviden gravitacijsko in poteka v okviru predvidenih parcel. Za potrebe avtopralnice se zagotovi ustrezno čiščenje industrijske odpadne vode v skladu z resorno zakonodajo.
(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov se padavinska voda prednostno uporabi za sanitarne in druge potrebe, odvečna (višek) se spelje v ponikalnico na posameznih pripadajočih zemljiščih oziroma v projektirano padavinsko kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda iz tlakovanih površin se načrtuje tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode se ne dopušča, predvidi se zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, individualni zadrževalni bazeni-ponikovalnice, suhi zadrževalniki...). V primeru, da zaradi geološke sestave zemljine ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik preko zadrževalnika (ponikovalni sistemi, ponikovalni tuneli, komore). Odvodnja se načrtuje tako, da ne bo ogroženo sosednje območje in objekti.
(3) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Ivančna Gorica ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne veljavne tehnične pravilnike in zakonodajo. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno.
23. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.
(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda (z namestitvijo geosonde), se za izvedbo raziskovalnih vrtin in vgradnjo sistema pridobi soglasja pristojnega organa.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Oskrba objektov z električno energijo v območju OPPN se zagotovi iz predvidene nadomestne transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV, parc. št. 63/1, k.o. Zagradec, ki je predvidena v sklopu prenove jedra Zagradca.
(2) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi, v največji možni meri v cestnem telesu oz. kjer to ni mogoče, ob robu parcel.
(3) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(4) Javna razsvetljava: ob regionalni cesti se izvede javna razsvetljava. Ustrezno razsvetljeni morajo biti tudi vsi prehodi za pešce. Ob sekundarnih dostopnih se izvede javna razsvetljava po potrebi. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili uredbe, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
25. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se dogradi glede na potrebe objektov v območju.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu. Območje se navezuje na obstoječo TK KK, ki poteka severno od regionalne ceste. V območju OPPN se predvidi izgradnja 1x cevne KK PVC fi 110 preko ceste pa 2 x cev PVC fi 110, zaključeno z jaškom.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
26. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Ivančna Gorica ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
27. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso predvideni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS) omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
28. člen
(ohranjanje narave)
Na južnem delu območja so opredeljene zelene površine kjer je območje varstva narave, na samem območju delnega OPPN pa takih varovanj ni.
29. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda. Vsa gradbena dela se v največji meri oddaljijo od struge vodotoka. Za potrebe gradnje v OPPN načrtovanih objektov, posegi v omočeni del struge niso dopustni.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu z 22. členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na erozijskem območju je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno.
(3) V kolikor bodo pri opravljanju posamezne dejavnosti v območju v uporabi nevarne snovi, se v smislu zadrževalnega sistema zagotovi zajem odpadnih požarnih voda, kadar obstaja verjetnost onesnaženja odpadnih požarnih voda ter posledično tudi padavinskih in podzemnih voda ter tal.
30. člen
(varovanje zunanjega zraka)
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije ob uporabi obnovljivih virov energije oz. goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa v skupni kotlovnici) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
(3) Objekti in naprave, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni. Na dimovodih iz skupnih kotlovnic na lesno biomaso se po potrebi namesti filtrne naprave.
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
31. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrsti v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Hrup naj se pri virih zmanjša, prepreči naj se širjenje hrupa v okolico stanovanjskih hiš, kjer bi bil lahko moteč.
(3) Zagotavljanje dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte v OPPN in njihove funkcionalne površine ter zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja regionalne ceste in bodo utemeljeni s strokovne oceno hrupa v sklopu projektne dokumentacije, je obveznost investitorjev v območju OPPN.
(4) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. Gradnja je dopustna le v dnevnem času. Zagotavlja se učinkovito spremljanje pritožb hrupa, ki naj bodo izhodišče za stalno izboljševanje stanja.
32. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
33. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
34. člen
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
(1) Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).
(2) Površine streh je dopustno nameniti namestitvi solarnih modulov za pridobivanje energije oz. kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode, pri čemer morajo biti nameščeni tako, da ne dominirajo v oblikovanju objekta (npr. na ravni strehi, na strešini proti javnemu prostoru naselja itd.).
8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
35. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica.
(2) V kolikor se na delih območja OPPN zaradi načrtovanih gradenj (zasipanje terena ipd.) načrtuje preoblikovanje terena, je pri pripravi projektne dokumentacije treba zagotoviti geološko-geotehnično poročilo, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi poročila se izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
36. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo odmike od meje parcel in med objekti oziroma predpisane protipožarne ločitve skladno z resorno zakonodajo.
(3) Intervencijske poti se označijo skladno s predpisi s področja prometne varnosti. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
37. člen
(potresna varnost)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,250 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
9. NAČRT PARCELACIJE
38. člen
(parcelacija)
(1) Parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo, pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
(2) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta.
10. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
39. člen
(faznost izvedbe)
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dopustna tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
(2) Za gradnjo na posameznih parcelah predvidenih v OPPN so dopustnetudi začasne rešitve priključevanja na gospodarsko infrastrukturo, in sicer na elektroenergetsko omrežje. Začasne ureditve ne smejo ovirati predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja.
11. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
12. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
41. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
13. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
42. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Ivančna Gorica, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje občine.
III. KONČNE DOLOČBE
43. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Ivančna Gorica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
44. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
ID. št.: 2868
Številka: 3503-0002/2021-83
Datum: 18.10.2023
Občina Ivančna Gorica
Dušan Strnad, župan
