Milan Jevnikar, ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča: »Že več let strogo ločujemo odpadke doma in enako v šoli. S pametno izbiro embalaže in trajnih nakupovalnih vrečk poskrbimo za čim manjšo količino nepotrebnih odpadkov. V šoli se precej posvečamo ekološkemu ozaveščanju dijakov tudi s čistilnimi akcijami okolice šole. Vsem dijakom smo v oviru obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti ob dnevu zemlje predvajali poučna filma SMETI in NE MEČ'MO HRANE STRAN«.
Primož Jeralič, vrhunski ročni kolesar in paraolimpijec: »Narava je del nas in zato je nujno potrebno, da se do nje obnašamo spoštljivo. Zelo lepo je videti naravo čisto in cvetočo, takrat lahko rečem da mi zaigra srce. Že od malih nog sem v stiku z naravo. Zgrozim se, ko ob cestnih jarkih vidim odvržene plastične vrečke, pločevinke, plastenke… Ne morem verjeti, da smo ljudje lahko tako brezbrižni. Sam pravim, da človek, ki je do narave dober je dober tudi do sočloveka. Narava nam vrača dobro, če smo mi dobri do nje in tako miselnost želim prenesti na svoje otroke tudi sam«.
Branka Kovaček, ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica: »Doma in v službi se trudim, da bi bili odrasli dober zgled najmlajšim, tudi na področju okoljevarstva. Želim si, da bi prihodnjim generacijam poleg dobrega zgleda lahko ponudili tudi preostanek neokrnjene narave, za kar pa je potrebno vsaj nekaj truda.
Pri varovanju okolja se odločamo za preverjene in pričakovane akcije: ločujemo in recikliramo odpadke, a še pred tem pazimo, da ne nakupujemo preveč embalaže. Prižganih imamo le toliko luči in naprav, kot jih potrebujemo. Pri pranju ali pomivanju s pomočjo nižjih temperatur ali krajših pralnih programov varčujemo s čisto tekočo vodo in energijo. Na vrtu pridelamo nekaj zelenjave in sadja, pri čemer ne uporabljamo škropil. Z veseljem podpiramo lokalne pridelovalce živil. Skrbimo za čisto okolico, ne pa nujno tudi za čist zrak, saj je avtomobil še vedno prva izbira, ko se odpravimo od doma.
Vse našteto zagotovo ne zadostuje za zaustavitev izkoriščanja okolja in narave. Je pa dober začetek. Potrebna so lastna dejanja in osebno zavedanje, da je vsak izmed nas vsak trenutek odgovoren za prihodnost bivanja«.
Borut Finec, podjetnik in predsednik Krajevne skupnosti Stična: »V zadnjem letu smo posadili večje število dreves, s čimer prispevamo k bolj zelenemu in čistemu okolju, z ozaveščanjem – predvsem otrok, da se smeti ne meče v okolje, ampak se jih ločeno odlaga v zabojnike za smeti«.
Marjan Potokar, ravnatelj OŠ Stična: »Majhni podvigi, velika dejanja. Čistilne akcije so majhna dejanja za okolje, a so velika dejanja za naravo, živali, rastline in hkrati za človeka. Živimo v prečudovitem okolju, obdanem z gozdovi, travniki, polji, rekami in potoki. Skoraj idilično in pravzaprav si ne predstavljamo onesnaženih rek in morij, mest in pokrajin, kjer se dušijo v lastnih odpadkih. Nepredstavljivo! Kaj je to čisto in zdravo okolje, v teh krajih ne vedo. Prav zaradi tega je pomembno ozaveščanje vsega prebivalstva, predvsem pa najmlajših. Vzgoja se prične v družini, nadaljuje v vrtcih, šolah in se nadaljuje celo življenje z razlogom, da se privzgoji čut za naravo in sobivanje vseh živih bitij. To mora biti ena temeljnih vrednot celega človeštva. V šoli mladino vzgajamo za takšen odnos.
Šola je zelo okoljsko naravnana. Raba okolju bolj prijaznih energentov, sanacije fasad, številčne čistilne akcije, ločeno zbiranje odpadkov, zbiralne akcije, razredne ure namenjene okoljskem ozaveščanju in potrošništvu. Tudi pri številnih predmetih učenci pridobivajo znanja, ki so v prid okolju. Vse te aktivnosti spremljajo tudi nas, zaposlene, tako v šoli kot doma. Skrb za okolje sta poslanstvo in vizija šole za danes in jutri.
Ravno v teh dneh na šoli prikazujemo velike posledice svetovnega onesnaževanja okolja, v poduk, kaj se je nekje že zgodilo in da nevarnost kot virus ogroža tudi nas. Za lepšo bodočnost in čisto vest«.
Dr. Mihael Glavan, publicist, urednik in častni občan občine Ivančna Gorica: »Ne uporabljam strupenih škropiv in drugih pripravkov, ne odmetavam nevarnih odpadkov v naravno okolje, redno servisiram kurilne naprave«.
Ksenija Medved, vodja knjižnice Ivančna Gorica: »Ko je hči postala polnoletna, sva si z možem uredila manjši prostor in sva popolnoma nepotratna pri energiji. Vse sva opremila v stilu »Obilja male hiške«. Za kramo in smeti v najinem prostoru ni. Oče nas je vzgojil, da se da vsako stvar popraviti ali še enkrat obrniti, tako da s trendi nisva obremenjena. Ne delava si zalog pri cunjah, hrani, ne kopičiva stvari, mogoče je tudi vse to lahko mali doprinos k čuvanju okolja. Imava tri varčne sijalke in dve navadni (zaradi vzdušja:), ponavadi gori le ena. Smeti ločujeva. Da moram paziti, kaj je na mojem krožniku, pa me je opomnila kar narava sama«.
Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje: »V vsakdanjem življenju doma in v službi dajem prednost naravnim materialom in doma pridelani hrani. Racionalno kupujem izdelke, ki so narejeni iz umetnih mas in produkte s potisnimi plini. V gospodinjstvu uporabljam naravna čistila. Zavedam se, da je čista pitna voda privilegij, zato se trudim za čimbolj smotrno uporabo le-te. Za ostanke hrane in druge naravne odpadke imamo na vrtu kompostnik, ki nam služi tudi za pognojevanje zelenjevnega vrta«.
Rafael Koren, predsednik NK Ivančna Gorica: »Delo v nogometnem klubu, temelji na spoznanju, da je nogomet in šport na splošno pomemben del kakovostnega življenja v vseh oblikah in okoljih. Širjenje razumevanja in znanja, povezave med športom in naravo je izredno pomembno. V klubu usmerjamo otroke že od malih nog k odgovornemu odnosu do varstva okolja, saj smo po kodeksu k temu tudi zavezani«.
Ignacij Kastelic,
občinski svetnik: »Organiziramo čistilne akcije, odpadke ter smeti pobiramo sproti in jih ločujemo. Poskušamo vplivati na ostale ljudi, da bi skupaj poskusili spremeniti miselnost ljudi in ohranjali okolje čisto«.
Simon Stopar, kapetan Rokomentega kluba SVIŠ Ivančna Gorica: »Poskrbeti moramo, da bodo tudi naslednje generacije živele v čistem okolju. Imamo velik vrt, kjer brez uporabe škodljivih sredstev pridelujemo zelenjavo za lastno uporabo. Zbiramo deževnico za oskrbovanje vrtov in pranje avtomobilov. Velik poudarek dajemo ločevanju odpadkov. Pazimo pri uporabi elektrike in vode. Nakupujemo premišljeno, da se zavrže čim manj hrane. Menim, da bi se morali vsi skupaj bolj posluževati javnih prevoznih sredstev in gibanja na svežem zraku«.
Jože Kastelic, predsednik Karate kluba Ivančna Gorica: »Pri vsakdanjem delu v karate klubu z mladimi športniki, dajem velik poudarek na red in disciplino, kamor vsekakor sodi tudi lepo urejena okolica in tudi širši prostor. Začne se pri odlaganju malih smeti v zato namenjene koše, njihovo ločevanje, ter vzgoji, da se samo ločeni odpadki lahko predelajo in ponovno uporabijo. Vedno znova pa je potrebno opozarjati tudi na vandalizem (prevrnjeni koši, smetnjaki…), ter pravočasno opozarjanje in po potrebi preventivno ukrepanje. Le tako bomo imeli prijetno in čisto okolje in se bomo v naši občini počutili »PRIJETNO IN DOMAČE«. Sam pa skrbim za okolje tako, da ločujem odpadke po posameznih frakcijah. Odpadke ki ne sodijo v hišne kontejnerje pa odpeljem v CERO Špaja dolina«.
Jure Strmole,
predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica: »V družinskem življenju se trudimo, da živimo čim bolj v skladu z naravnimi zakoni, čeprav vedno ne gre tako, kot želimo. Tempo, ki ga nam narekuje vsakdan, zahteva včasih življenje izven naših prepričanj. V gospodinjstvu uporabljamo preverjene stare recepte za čistila, ki jih delamo sami. Tudi v pralnem stroju pogosto uporabimo kombinacijo sode in kisa za vlaganje ali domače milo. Odpadke strogo ločujemo in jih hkrati skušamo tudi zmanjšati. Razvetljeva že dolga leta bazira na okolju prijaznih svetilih. Podobno kot doma poskušamo vse navade prenesti v gasilske vrste, tako se trudimo pri vzgoji mladine in hkrati smo že kar nekaj let aktivni pri sortiranju odpadkov na gasilskih veselicah, ker želimo, da se približamo čim manjšemu obremnejevanju okolja. Hkrati pa razmišljamo, kako bi v naslednjih letih uvedli na prireditvah razgradljiv lesen jedilni pribor. Nekaj nas v to prisili zakonodaja, nekaj pa navade, ki jih prinesemo iz svojih domačih ali družbenbih okolij. Kadar smo gasilci v akciji pa zelo težko gledamo na okolje, ker je naša primarna naloga, da rešimo imovino prizadetega. Potrebno se je pa zavedati, da se skoraj na vsaki intervenciji srečujemo z zelo nevarnimi in strupenimi plini, ki se sproščajo pri gorenju snovi.«
Dragica Šteh: »Narava je nepredstavljivo bogastvo. Sama se obnavlja, v letnih časih spreminja svojo podobo in značaj, ima edinstvene sposobnosti, da daje rast in celo navidezen propad spremeni v novo življenje. Se mi zdi, da bi tudi posameznik in družba bivala na tem svetu mnogo lažje, lepše, predvsem pa bolj kvalitetno, če bi se zgledovala po njej. Sodobna potrošniška miselnost nam v oglaševanju skrbi za okolje ponuja precej trhle in prazne rešitve, saj ravno potrošništvo in večno hrepenenje po imeti veliko in imeti takoj, najbolj rušita naravno ravnovesje in notranji mir, ki ga konec koncev vsi potrebujemo za obstoj. Moja osebna, družinska in poklicna naklonjenost skrbi za okolje se ves čas prepleta. Poskušam jo živeti z zgledom premišljenosti in razločevanja med potrebami in željami. Z veseljem jo širim v govorjeni in zapisani besedi, ki izraža hvaležnost za naravne dobrine. Predvsem pa si želim, da bi vsi skupaj zmanjšali emisije nepremišljenih besed, brezplodnega kritiziranja in pomanjkanja pozitivne naravnanosti. Želim si, da bi – za nami je čisto, postalo tudi – med nami je čisto, kar bi pomenilo, da smo iz medsebojnih odnosov pospravili vse, kar ruši razumevanje in sodelovanje.«