Na podlagi 117. in 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora-ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE, 199/21 - ZUreP-3), 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15- uradno prečiščeno besedilo, 162/21) ter v povezavi s tretjim odstavkom 338. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji 12. redni seji, dne 19. 2. 2024, sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU CENTOV HRIB V DELU ENOTE UREJANJA PROSTORA ŠES-OPPNA
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Centov hrib v delu enote urejanja prostora ŠES-OPPNa (v nadaljevanju kot OPPN), ki ga je izdelala družba Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2022 - 2023.
2) OPPN je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorska ureditev v območju enote urejanja prostora ŠES-OPPNa ter določa pogoje za graditev in poseganje v prostor.
3) OPPN je izdelan na podlagi Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3).
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o OPPN sestavljajo naslednje določbe:
1. SPLOŠNE DOLOČBE
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.2. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV IN OBJEKTOV
3.3 POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO, ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
4. NAČRT PARCELACIJE
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
9. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
10. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3. člen
(sestavni deli OPPN)
OPPN vsebuje:
1. Besedilni del: odlok o OPPN
2. Grafični del:
Karta 1.0 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine
Ivančna Gorica s prikazom lege OPPN,
merilo 1:2.000
Karta 2.0 Območje OPPN z obstoječim parcelnim
stanjem, merilo 1.500
Karta 3.0 Vplivi in povezave s sosednjimi območji,
merilo 1:2.000
Karta 4.0 Zazidalna oz. ureditvena situacija, merilo
1:500
Karta 5.0 Potek omrežij in priključevanja objektov
na GJI ter grajeno javno dobro, merilo
1:500
Karta 6.0 Ureditve za ohranjanje kulturne
dediščine, za obrambo, za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter
varstvo pred požarom, merilo 1:500
Karta 7.0 Načrt parcelacije, merilo 1:500
3. Spremljajoče gradivo
izvleček iz OPN
izhodišča
stanje prostora
strokovne podlage
smernice
mnenja
elaborat ekonomike
okolje
obrazložitev in utemeljitev
povzetek za javnost
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(območje urejanja)
Območje urejanja z OPPN leži znotraj enote urejanja prostora EUP ŠES-OPPNa (severno-zahodni del) in meri približno 4.867 m2.
V območju urejanja so zemljišča s parc. št. 704 in 705, obe k.o. Šentvid.
Meja območja OPPN je grafično določena in prikazana na karti 2.0.
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1 VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
5. člen
(povezave)
Območje urejanja z OPPN meji:
- na vzhodnem delu na občinsko javno pot JP 638198 - Šentvid pri Stični, na katero se priključujeta dve interni dovozni cesti v OPPN;
- na severnem in zahodnem delu na kmetijska zemljišča v odprtem prostoru (travnike in njive);
- v severozahodnem vogalu na obstoječe stavbno zemljišče z EUP PEV-OPPNa;
- na jugu na obstoječe stavbno zemljišče s stanovanjskim objektom v EUP ŠES-OPPNa, ki se ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah OPPN za območje Š1/a »Centov hrib« (ULRS 48/2013).
Povezave so prikazane na karti 3.0.
3.2 ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV IN OBJEKTOV
6. člen
(funkcionalna zasnova)
Z OPPN je načrtovana ureditev podeželskega stanovanjskega območja s petimi gradbenimi parcelami, površine 731 - 1.069 m2 in načrtovano skupno infrastrukturno komunalno opremo, ki zajema dve interni dovozni cesti, vodovodno omrežje, elektroenergetski vod, kablovod za elektronske komunikacije in kanalizacijo ter prostor za prevzemno mesto odpadkov.
Načrtovana sta nova prometna priključka na občinsko javno pot JP 638198 - Šentvid pri Stični.
7. člen
(namembnosti in dejavnosti)
1) Območje urejanja je po namenski rabi prostora, določeni v OPN Občine Ivančna Gorica, urbana prostostoječa stanovanjska pozidava z oznako SSs.
2) Dopustne dejavnosti so: bivanje (stanovanja) - vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje, pri čemer površina prostorov za dejavnost ne sme presegati 80 m2; spremljajoče dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo) in ne generirajo večjega tovornega in osebnega prometa (kot npr. varstvo otrok in ostarelih, poslovne dejavnosti, trgovina, storitvene dejavnosti brez vzdrževanja in popravil motornih vozil, kultura, vzgoja, izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija).
3) Bivanje v nezahtevnih in enostavnih objektih ni dopustno.
8. člen
(vrste posegov)
V območju OPPN so dopustne naslednje vrste posegov:
- novogradnje objektov,
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcije, prizidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- postavitve pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve,
- gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
- ureditve zelenih površin,
- drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.
9. člen
(pomožni, nezahtevni in enostavnih objekti)
Na območju OPPN so dopustne gradnje ter postavitve pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov:
- nadstrešnica, nadstrešek,
- medsosedska ograja,
- oporni zid,
- pomožni objekt v javni rabi,
- kozolec, drvarnica, uta ali senčnica, steklenjak, lopa,
- letna kuhinja, savna, fitnes in podobni objekti,
- mala komunalna čistilna naprava,
- rezervoar za vodo do 100 m2,
- vodnjak, vodomet,
- bazen,
- gospodarska javna infrastruktura,
- samostojno parkirišče,
- kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
- vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
- objekti za oglaševanje,
- pomožni kmetijsko gozdarski objekt do 50 m2,
3.3 POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO, ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
10. člen
1) Ureditvena situacija je prikazana na karti 4.0.2) Urbanistični pogoji za gradnjo na posamezni gradbeni parceli so:
- gradbene parcele so določene z načrtom parcelacije;
- na gradbenih parcelah je določena gradbena meja (GM), črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Balkoni, ganki in napušči ter pomožni, enostavni in nezahtevni objekti lahko segajo preko GM, razen v varovalnem pasu občinske ceste. GM in varovalni pas sta določena v grafičnem prikazu;
- na gradbenih parcelah je določena tudi gradbena linija (GL), črta, na katero mora biti postavljena fasada ali del fasade glavnega objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena linija velja za vse etaže enako, preseganje gradbene linije je dopustno le:
-
- za napušče in balkone na glavnem objektu do širine 2 m;
- pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov in svetlobnike ter GJI in prevzemna mesta za odpadke;
- dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte;
- pri sovpadanju GM in GL, velja GL;
- lega glavnega objekta je določena z gradbeno mejo in smerjo slemena V-Z oz. JV-SZ;
- faktor zazidanosti gradbene parcele je do 0,40, pri čemer se v izračun faktorja zazidanosti ne prištevajo površine enostavnih in nezahtevnih objektov, vkopane kletne etaže (ki ne sega nad koto urejenega terena), balkoni, nadstreški, sončni zasloni, zunanje klančine, zunanja stopnišča;
- površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča zasaditev dreves in grmovnic v skladu z določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli;
- zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2;
- v posamezni stanovanjski stavbi je dopustno največ 1 stanovanje;
- delež zelenih površin mora biti 30 % ali več;
- glavni objekt, pomožni ter enostavni in nezahtevni objekti se med seboj lahko stikajo;
- na gradbeni parceli mora biti zagotovljen prostor za parkiranje najmanj 2 osebnih avtomobilov na stanovanjsko enoto (v garaži, pod nadstrešnico ali na dvorišču).
3) Arhitekturni oblikovalski pogoji za gradnjo objektov na posamezni gradbeni parceli so:
- tlorisni gabarit glavnega objekta mora biti podolgovat v razmerju vsaj 1: 1,4;
- dopustno je odvzemanje in dodajanje volumnov (L ali T oblika tlorisa), vendar dodani volumni ne smejo preseči 1/3 velikosti osnovnega tlorisa;
- višinski gabarit:
-
- dopustna je popolna ali deloma vkopana klet, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;
- etažnost do K+P+M, tako da je največja višina stavbe nad terenom 11 m, merjeno od najnižje točke terena do slemena;
- kletnih etaž je lahko več, razen pri omejitvah zaradi varstva podtalnice oz. podzemne vode ali drugih varstvenih razlogov;
- kolenčni zid: do 1,2 m pri višinskem gabaritu P+M;
- streha:
-
- klasična dvokapnica nad osnovnim tlorisom v naklonu 30° - 40°;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
- za nadstreške, terase, vetrolove, zimske vrtove, garaže ter nad sekundarnimi tlorisi so dopustne tudi ravne strehe ali enokapnice do tretjine (1/3) vseh strešnih ploskev;
- kritina: temno sive barve, uporaba svetlih in reflektirajočih materialov ali barv ni dopustna;
- odpiranje strešin: strešna okna v ravnini strešine ali frčade (dvignjene pultne ali dvokapne), kombiniranje različnih odprtin na isti strešini ni dopustno; frčade lahko zavzemajo največ 1/3 dolžine strešine (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade) in ne smejo segati nad sleme osnovne strehe;
- fasade: barve fasad naj bodo v umirjenih zemeljskih in svetlih tonih, prepovedana je uporaba več kot 2 barv na fasadi; dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov s kombinacijo več materialov; uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov ni dopustna.
11. člen
(pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)1) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov od sosednjih zemljišč so:
- min. 1,5 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda;
- ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; za postavitev na mejo je potreben pisni dogovor s sosedom; protihrupne ograje niso dopustne;
- GJI je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda.
2) Nadstrešnice in garaže za avtomobile so lahko oblikovane sodobno z ravnimi strehami (naklona do 10°). Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.3) Materiali, obloge in kritina ne smejo biti svetlobo odbojni - svetleči. Priporočena je uporaba lesa.4) Medsosedske ograje ne smejo biti višje od 1,20 m . Priporočena je živa meja ali transparentnost, zidne ograje niso dopustne. Ograjevanje parcel ni obvezno.5) Oporni zidovi:
- Gradnja opornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oz. ne zagotavljajo varnosti.
Konstrukcija opornega zidu ne sme segati na sosednje zemljišče. Oporni zid ob javni prometni površini ne sme segati v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine. Negativni vplivi (npr. preliv vode, spiranje/plazenje zemljine ali kamenja in podobno) iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeča zemljišča morajo biti preprečeni.
Škarpe in oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
- Odmik: 1,5 m od sosednjih zemljišč, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
- Gradnja opornih zidov z višinsko razliko terena nad 2 m je dopustna v terasah s horizontalnimi zamiki, pri čemer zgornji rob opornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1.
6) Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, pri čemer enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe, ali na gradbeno parcelo, pri čemer naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe. Klimatskih naprav, vetrnic za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici.7) Prevzemno mesto za zabojnike se uredi na dveh mestih ob javni poti in ob vsaki interni dovozi cesti po en. Dopustna je ograditev prevzemnih mest z netransparentno ograjo do višine 2,5 m s strani, ki meji na zemljišče parcel 3 in 5. Lokacija prevzemnih mest je prikazana na karti 4.0.
12. člen
(pogoji za urejanje zelenih površin, zemljišč in drugih posegov)
1) Načrtovana je ureditev zelenih površin, ki je razvidna na karti 4.0 Ureditvena situacija.Za vse ureditve zelenih in javno dostopnih površin so dopustna odstopanja od načrta.Zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo.Pri zasaditvi žive meje veljajo odmiki za ograje.2) Urejanje zemljišč:
- po zaključenih gradbenih delih je treba neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti;
- nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Pri strmejših brežinah, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami;
- višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne;
- graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
3) Drugi posegi:
- pri izvajanju drugih posegov se ne smejo poslabšati pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav;
- priglasitev del je potrebna za tiste posege v prostor, ki trajno spreminjajo rabo območja, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovest ali krajinske značilnosti in niso povezani z gradnjo objektov po tem OPPN;
- nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa; nasipavanje, ki ni povezano z gradnjo objektov po tem OPPN, ni dopustno;
- izkopavanje, odkopavanje mora potekati od zgoraj navzdol; za globino več kot 1 m je potrebna priglasitev del, obvezni varstveni ukrepi zavarovanja bočnih strani in nadzor pristojne službe/osebe; min. širina izkopov globine 1 m in več je min. 0,6 m.
4. NAČRT PARCELACIJE
13. člen
Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije, ki je prikazan na karti 7.0. Parcele 1 – 5 so namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in ureditvami, parceli 6 in 7 pa internima dovoznima cestama ter prevzemnim mestom za odpadke.
Združevanje in delitev parcel ni dopustno.
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(splošni pogoji)
V območju OPPN je obstoječa in načrtovana gospodarska javna infrastruktura (GJI). Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro je razvidna iz načrta Potek omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro (karta 5).
Premiki tras, komunalnih naprav in prometnih ureditev, glede na grafično prikazane trase, so dopustni pri prilagajanju stanju na terenu, izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ter ovirati načrtovane ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.
Priključevanje na posamezno omrežje in posegi v varovalni pas GJI se izvajajo na podlagi pogojev ter mnenj/soglasij pristojnega upravljavca omrežja.
15. člen
(prometne ureditve)
V OPPN sta načrtovani dve interni dovozni cesti do stanovanjskih objektov v profilu 4,5 m (vozišče 3,5 m z obojestransko bankino 0,5 m).
Profil omogoča poleg vožnje tudi peš hojo po bankini, kolesarski promet po vozišču in ureditev skupne infrastrukturne opreme v območju dostopne ceste.
Uredita se dva priključka internih dovoznih cest na občinsko javno pot JP 638198 – Šentvid pri Stični.
Vhodi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 3,5 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji. Zagotovljeno mora biti obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno pot JP 638198.
16. člen
(vodovod)
Območje OPPN se priključuje na traso vodovoda, ki poteka po JP 638198.
Notranji razvod se izvede z odjemnim mestom za vsak objekt. Zagotovi se pitna voda.
Voda za gašenje se zagotavlja iz obstoječega javnega hidrantnega omrežja. Radij dostopnosti je razviden iz načrta za ureditev za obrambo, ohranjanje kulturne dediščine, varstva pred naravnimi idr. nesrečami ter varstva pred požarom (karta 6).
17. člen
(meteorna kanalizacija)
Odvajanje meteorne vode iz posameznega stanovanjskega objekta in pripadajočih utrjenih površin (cest, parkirišč, peš površin in manipulativnih površin) je načrtovano preko usedalnikov in lovilnikov olj na investitorjevem zemljišču (na posamezni gradbeni parceli). Velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje lovilcev olj mora biti v skladu z veljavnimi standardi.
Meteorna voda iz internih dovoznih cest se odvaja preko lovilcev olj v skupne ponikovalnice, izvedene v območju OPPN.
18. člen
(fekalna kanalizacija)
Območje OPPN se priključuje na javno fekalno kanalizacijo s trasnim potekom po JP 638198 ter naprej v čistilno napravo.
19. člen
(elektronske komunikacije)
Območje OPPN se priključuje na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka v kabelski kanalizaciji po JP 638198.
Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
20. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
Načrtovana je ohranitev prostozračnega 20 kV daljnovoda na severozahodni strani območja.
Posamezni objekti se priključujejo na NN omrežje, ki poteka po JP 638198, preko elektro omaric, ki so dostopne na fasadi objekta ali gradbeni parceli. Dopustna je postavitev skupnih omaric za največ 3-4 odjemna mesta.
Javne razsvetljava v območju OPPN ni predvidena.
21. člen
(ogrevanje)
Objekte je možno priključiti na zemeljski plin preko rezervoarjev, ki pa morajo biti obvezno vkopani. Dopustni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
22. člen
(odstranjevanje odpadkov)
Odvoz odpadkov na komunalno deponijo izvaja pooblaščeno komunalno podjetje.
OPPN določa dve lokaciji za prevzemno mesto ob vsaki interni dostopni cesti. Iz prevzemnega mesta izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene odpadke oz. prazni zabojnike. Vsako gospodinjstvo ima zabojnike nameščene na svoji gradbeni parceli in jih na dan odvoza postavi na prevzemno mesto. Dopustno je tudi kompostiranje bioloških odpadkov na posameznih gradbenih parcelah.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
23. člen
(varstvo tal in voda)
Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
Na odkopnih površinah je treba po zaključenih delih izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod in druge ukrepe za preprečitev erozije.
24. člen
(varstvo pred hrupom)
Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Za območje OPPN je na stanovanjskem območju SSs določena III. stopnja varstva pred hrupom.
25. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni naravnih vrednot in drugih območij ohranjanja narave.
26. člen
(kulturna dediščina)
1) Na območju OPPN je evidentirana arheološka dediščina Petrušnja vas - Arheološko najdišče Centov hrib, EŠD 15772. Območje najdišča je razvidno iz prikaza stanja prostora, ki je spremljajoče gradivo tega akta, in iz drugih uradnih evidenc.
2) Glede na rezultate opravljenih predhodnih arheoloških raziskav ni ugotovljena prisotnost prazgodovinskih ali antičnih ostankov. Zaradi varstva arheoloških ostalin je ob zemeljskih delih potreben samo strokovni konservatorski nadzor. Lastnik zemljišča oz. investitor ali odgovorni vodja mora najmanj 14 dni pred pričetkom gradbenih oz. zemeljskih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana o nameravanih posegih.
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
Preprečevati je treba tiste posege v prostor, ki bi lahko bistveno spremenili funkcioniranje v prostoru ob elementarnih nesrečah (poplav, plazov, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja.Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevani prostorski ter gradbeno tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objekta, ustrezna kapaciteta in razporeditev poti umika,
- potrebni odmiki med objekti, ki upoštevajo smernice in ustrezne požarne ločitve objektov, s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru;
- zadostna oskrba z vodo, ki upošteva ognjeodpornost konstrukcije objekta in gorljivih materialov v objektu ter predvideno prostornino objekta oziroma največjega požarnega sektorja. Požarna voda mora biti zagotovljena ali iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami.
Za intervencijski promet in intervencijske dostope do objektov se namenjajo načrtovane prometne površine. Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana požarna tveganja.
28. člen
(sistemi za gašenje)
Voda za gašenje se zagotavlja iz obstoječega javnega hidrantnega omrežja. Podzemni hidrant je v cestišču javne poti in je oddaljen manj kot 80 m od vhodov v stavbe.
29. člen
(varstvo pred potresi)
Objekti morajo biti protipotresno projektirani in grajeni, upoštevaje projektni pospešek tal 0,250 g na trdnih tleh pri povratni dobi 475 let.
8. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
30. člen
(etapnost izvedbe)
1) Prva etapa urejanja zajema parcelacijo in določitev gradbenih parcel.Druga etapa urejanja območja OPPN predvideva izgradnjo infrastrukturne opreme območja OPPN:
- vodovodno omrežje in posamezne priključke,
- fekalno kanalizacijo in posamezne priključke,
- elektroenergetsko omrežje in posamezne priključke,
- omrežje elektronskih komunikacij in
- interne dovozne poti s priključki na JP 638198.
Tretja etapa urejanja je gradnja na opremljenih stavbnih zemljiščih - gradbenih parcelah.2) Gradnja je dopustna samo na opremljenih stavbnih zemljiščih. Opremljanje stavbnih zemljišč je možno sočasno z gradnjo objektov, pri čemer je pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanjske objekta možna po izdaji uporabnega dovoljenja za komunalno infrastrukturo, če je to predpisano.
31. člen
(obveznost investitorjev in izvajalcev)
1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
2) Pri rekonstrukciji ali obnovi občinske ceste je investitor oziroma njegov pravni naslednik priključka dolžan preurediti priključek na novo stanje.
3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je treba urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
9. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
32. člen
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 102/09, 17/13) oziroma veljavni zakonski in podzakonski akti, ki urejajo to področje.
10. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja)
1. Pri pripravi projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
2. Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih ter delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
3. Dopustno je minimalno odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom, pri izvedbi zemeljskih del in pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.), pri ureditvi ali izravnavi mej ter drugih geodetskih posegih z namenom optimalne izrabe prostora.
4. Odstopanja od arhitekturno oblikovalskih pogojev tega odloka niso dopustna.
5. Odstopanja za enostavne in nezahtevne objekte so dopustna zaradi uskladitve s predpisi, povezanimi s temi objekti, tako da je za stranko bolj ugodno.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(veljavnost izvedbenih aktov)
1. Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Š1/a »Centov hrib« (Kavka) (Uradni list RS št. 103/2008);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Š1/a »Centov hrib« (Kavka) (Uradni list RS št. 48/2013).
2. Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Ivančna Gorica, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje občine.
35. člen
(vpogled)
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Ivančna Gorica. Pri morebitnih odstopanjih med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 3503-0001/2022-85
Datum: 19.02.2024
Občina Ivančna Gorica
Dušan Strnad, župan
