Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZureP-3), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/22) in 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/11) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. redni seji dne 19.2.2025 sprejel,
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI ERJAVEC
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskem zemljišču za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Erjavec (v nadaljnjem besedilu: OPPN).(2) V zbirki prostorskih aktov je OPPN dodeljena identifikacijska številka 3490.(3) Podlaga za izdelavo OPPN je 3.ea člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), ki omogoča gradnjo na območju kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe. (3) Predmet OPPN je določitev prostorskih izvedbenih pogojev za izgradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Erjavec brez spremembe podrobnejše namenske rabe prostora na delu območja urejanja.(4) OPPN je izdelalo podjetje AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 LITIJA pod številko projekta 44/2022. (3) Predmetno območje je po občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica razvrščeno v enoto urejanja prostora OPR-1 s podrobnejšo namensko rabo prostora K2 – druga kmetijska zemljišča. Z OPPN se gradnja dovoli brez predhodne spremembe namenske rabe. Občina ob prvi spremembi prostorskega akta spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.(4) Odlok OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.(5) Tekstualni del:I. Uvodne določbeII. Vsebina OPPN
- območje OPPN,
- prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN, vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt gradbene parcele,
- pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanje narave ter varovanje zdravja ljudi, obnovljivi viri energije,
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve,
- dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, posegi po izvedbi načrtovanih ureditev.
III. Končne določbe(6) Grafični del:
- izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
- območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
- prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
- zazidalna oziroma ureditvena situacija,
- prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
- prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
- prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- načrt parcelacije,
- sprememba namenske rabe prostora po sprejetju OPPN.
(7) Spremljajoče gradivo:
- povzetek za javnost,
- poročilo o sodelovanju z javnostjo,
- obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
- mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja
- mnenja nosilcev urejanja prostora,
- podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta,
- geološko geomehansko mnenje,
- okoljsko poročilo,
- elaborat ekonomike.
II. VSEBINA OPPN
OBMOČJE OPPN
2. člen
(1) Območje OPPN se nahaja na kmetiji Erjavec v naselju Podsmreka pri Višnji Gori v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijsko zemljišče s parcelno številko 149/51-del k.o. 1815-Draga. Površina območja OPPN znaša cca. 12030 m2.
(2) Območje prostorske ureditve se navezuje na obstoječo pozidavo in predstavlja širitev obstoječe kmetije Erjavec oziroma obstoječega naselja v njegovi morfologiji.
PROSTORSKE UREDITVE, KI SE UREJAJO Z OPPN, VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJAJA PROSTORA
3. člen
3.1 Prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN
(1) OPPN temelji na podlagi pobude nosilca kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev s številko KMG-MID: 100292037 iz katerega je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija, nosilec kmetijske dejavnosti pa je prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in na odločitvi lastnika zemljišča parcele številka 149/51 k.o. 1815-Draga, ki rabi nove kmetijske objekte za širitev kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial.
(2) V skladu s tem se načrtuje prostorska ureditev, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskih objektov - hlev za krave molznice in mlado govedo, 6 koritastih silosov, objekt za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter gnojišče.
(3) Prav tako OPPN upošteva 3eb. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, saj OPPN načrtuje širitev obstoječe kmetije, katera izkazuje razvojni potencial.
(4) Znotraj OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa in ostale gospodarske infrastrukture.
3.2 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
(1) Območje prostorske ureditve se na zahodni strani povezuje z obstoječo prometnico. Na južni strani z obstoječimi objekti kmetije, na vzhodni in severni strani pa z obstoječimi površinami kmetijskih zemljišč.
(2) Preko obravnavanega območja prostorske ureditve ne potekajo komunalni vodi. Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječe vodovodno in elektroenergetsko omrežje obstoječih objektov. Območje se preko obstoječe dovozne ceste in že zgrajenih priključkov priključuje na lokalno cesto.
ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV, NAČRT GRADBENIH PARCEL
4. člen
4.1 Dopustne dejavnosti
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
4.2 Dopustne gradnje
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradnje oziroma drugih del:
- gradnja novih objektov,
- prizidave objektov,
- odstranitve objektov,
- nadomestne gradnje,
- vzdrževalna dela,
- gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
- urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
4.3 Dopustni objekti
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih manj zahtevnih objektov:
- stavbe za rejo živali (hlev za krave molznice in mlado govedo),
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (gnojišče),
- lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije = proizvod, dan kot celota na trg),
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (koritasti silosi površine do 1000 m2 in gnojišča površine do 200 m2),
- objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (oporni zidovi višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2 m in ograje višine do 3,5 m nad zemljiščem),
- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(3) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih enostavnih objektov:
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (koritasti silosi površine do 100 m2 in gnojišča površine do 50 m2),
- objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (oporni zidovi višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 1 m in ograje višine do 2,2 m nad zemljiščem).
4.4 Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Na območju OPPN mora biti pri oblikovanju novih objektov ter ureditvah zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki bo za prostor sprejemljiva in bo nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
4.5 Kmetijski objekti
(1) Lega objektov:
- Manj zahtevni objekti na gradbeni parceli (nad in pod terenom) so lahko od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, razen ograj in podpornih zidov.
- Dopustno je graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki med objekti.
- Ograjo, škarpo ali podporni zid se lahko postavi na mejo zemljiških parcel, če lastnika sosednjih zemljišč s tem soglašata. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, morajo biti ograja, škarpa ali podporni zidovi od sosednjega zemljišča oddaljeni toliko, da sem med gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(2) Oblikovanje in zunanja podoba objektov: Hlev za krave molznice in mlado govedo:
- Dopustna je fazna gradnja objekta (prva faza in druga faza).
- Tlorisni gabarit: podolgovat, večjih tlorisnih dimenzij zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti, prva faza 50,0 m x 31,0 m, druga faza 50,0 m x 31,0 m.
- Višinski gabarit: do K + P + p.
- Konstrukcija: klasično zidana ali montažna.
- Temelji: AB pasovni ali AB plošča.
- Streha: simetrična dvokapnica, naklon strehe prilagojen tehnologiji objekta, kritina opečna naravno rdeče ali sive barve. Kritina svetlobno prezračevalnega trakta je lahko iz leksana. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltaičnih panelov, ki naj bodo integrirani v streho v istem naklonu kot strešna površina.
- Fasada: klasično izdelana (omet) ali lesena (rezan les) ali obložena s kamenjem ali kombinacija le teh.
Proizvod, dan kot celota na trg:
- Tlorisni gabarit: podolgovat, 30,1 m x 15,7 m.
- Višinski gabarit: P.
- Konstrukcija: montažna - na trg dana kot celota.
- Proizvod mora imeti tehnično dokumentacijo, iz katere bo mogoče razbrati namen uporabe in ki bo izkazovala izpolnjevanje predpisanih zahtev.
- Pri postavitvi objekta ne sme iti za izvajanje gradbenih del – betonskih in zidarskih del ali varjenja konstrukcijskih elementov.
Gnojišče:
- Tlorisni gabarit: črke L, (12,1 m – 16,4 m) x (13,4 m – 12,3 m – 4,3 m – 21,0 m).
- Višinski gabarit: P.
- Konstrukcija: AB zid ali zid iz betonskih zidakov.
- Odprt ali pokrit s streho.
- Streha: simetrična dvokapnica ali enokapnica ali ravna streha.
Koritasti silosi:
- Tlorisni gabarit: podolgovat, max. 50,0 m x 8,3 m,
- Višinski gabarit: P.
- Konstrukcija: AB zid ali zid iz betonskih zidakov.
- Odprt ali pokrit s streho.
- Streha: simetrična dvokapnica ali enokapnica ali ravna streha.
Oporni zid:
- Višina: max. 2,0 m.
- Konstrukcija: AB zid ali zid iz betonskih zidakov, obložen z naravnim kamenjem in ozelenjen.
Ograja:
- Višina: max. 1,8 m.
- Konstrukcija: žičnata ali kovinska ali lesena ali kombinacija le teh.
(3) Zunanja ureditev: Dovozni priključek z dovozno cesto do kmetijskih objektov mora biti izveden iz kategorizirane občinske ceste in mora biti asfaltiran. Manipulativne - vozne površine so lahko izvedene v makadamski obliki ali so lahko asfaltirane oziroma tlakovane. Ostali del parcele se mora hortikulturno urediti z avtohtono zasaditvijo. Na južni in jugovzhodni strani parcele se mora zasaditi drevesa. Zagotovljen mora biti nemoten dostop do gozda za potrebe gospodarjenja z gozdovi.
4.6 Gradbena parcela oziroma parcelacija
(1) Gradbene parcele se lahko združujejo, razdružujejo ali se določijo na velikost potrebnega funkcionalnega zemljišča za posamezni objekt. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN so v ureditvenem območju objekti locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parcelne številke 149/51 k.o. 1815-Draga.
(2) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu M 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
5. člen
5.1 Prometno omrežje
(1) Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječih cestnih priključkov na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot lokalna cesta LC 138051 Podsmreka - Velika Dobrava. Ob lokalni cesti je varovalni pas širine 8,0 m.
(2) Priključevanje mora biti varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.
5.2 Vodovodno omrežje
Območje gradnje je s pitno vodo oskrbljeno iz javnega vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Stična preko katerega se bodo s pitno vodo oskrbovali tudi načrtovani objekti v območju OPPN.
5.3 Kanalizacijsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja v območju poselitve - aglomeracije 6475 - Velika Dobrava 2019, kjer še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. V kmetijskih objektih ne bo fekalnih odplak, ki bi jih bilo treba vezati na MKČN.
(2) Za skladiščenje živinskega gnojila (hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica,…) se mora pod kmetijskih objektom - hlevom izvesti vodotesen, stabilen ter odporen proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom dovolj velik zbiralnik tekočih živilskih gnojil - gnojevke.
(3) Izpuščanje živalskih izločkov ter silažne vode v površinski odvodnik, meteorno kanalizacijo ali fekalno kanalizacijo ni dovoljeno.
(4) Vse odpadne vode, ki bodo nastale pri čiščenju molzne opreme in hladilne cisterne za mleko se morajo odvajajo v zbiralnik odpadnih voda – nevtralizacijsko jamo in dalje v zbiralnik tekočih živilskih gnojil - gnojevke, ki se mora dimenzionirati za skladiščenje gnojevke in odpadne vode.
(5) Za odvod meteornih voda z območja OPPN se mora zgraditi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v ponikovalnico v skladu z geološko geomehanskim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalni bazen, ki se mora ustrezno dimenzionirati glede na prispevne površine. Preliv meteornih voda se mora speljati v ponikovalnico. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se mora pred iztekom v ponikovalnico in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj.
5.4 Elektroenergetsko omrežje
(1) V območju OPPN ni obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav Elektra Ljubljane d.d.. Obstoječa kmetija je priključena na distribucijsko omrežje preko obstoječega merilnega mesta z zakupno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A.
(2) Novi objekti bodo priključeni na obstoječe elektroenergetsko omrežje, zato se bo z gradnjo novih objektov povečala priključna moč na 3 x 35 A.
5.5 Telekomunikacijsko omrežje
(1) V območju OPPN ni obstoječih telekomunikacijskih vodov in naprav Telekoma Slovenije d.d.. Obstoječa kmetija je priključena na obstoječe telekomunikacijsko omrežje preko obstoječega merilnega mesta.
(2) Novi objekti ne bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje.
(3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(4) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
(5) Potrebno je izdelati DGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekoma in projekt DGD/PZI telekomunikacijskega priključka za predvidene novogradnje, če bodo le te priključene na telekomunikacijsko omrežje.
5.6 Odpadki
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ivančna Gorica.
(2) Uredi se prevzemno mesto za zabojnike komunalnih odpadkov, ki naj bo čim bližje dostopni poti. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega objekta oz. gradbene parcele, na kateri povzročitelj odpadkov le te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(3) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(4) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE TER VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI, OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
6. člen
6.1 Varstvo pred hrupom
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) S predvidenim posegom ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
6.2 Varovanje zunanjega zraka
Snovi, ki se spuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti.
6.3 Varstvo vode, tal in podzemne vode
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju virov pitne vode. Prav tako območje OPPN ne leži v poplavnem območju glede na opozorilno karto poplav ali na karto razredov poplavne nevarnosti. Po razpoložljivih podatkih območje OPPN leži znotraj območij ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena.(2) Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Potrebno je izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal.(3) V skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (Uradni list RS, št. 31/20 in 44/22-ZVO-2) naj se pri načrtovanju in izvajanju posegov upošteva cilj varstva tal »povečana sposobnost izvajanja ekosistemskih storitev tal« in predvsem sledeče:
- čim manj tal naj se prekriva z neprepustnimi materiali,
- zmanjšanje erozije tal,
- ohranjanje organske snovi v tleh.
(4) Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.(5) Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal, na primer tako, da se na enako kakovostnih tleh uredi čim krajše poti za prevoze do gradbišča.(6) Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu, na neutrjenih tleh (s tem se omili degradiranost tal zaradi poslabšanja teksture tal).(7) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v ali na tla je potrebno preprečiti erozijo tal.(8) Vse posege na območju OPPN je treba izvesti skladno s pogoji, ki izhajajo iz geološko-geomehanskega poročila.(9) Pri načrtovanju in izvedbi gradenj in ureditev je treba upoštevati omilitvene ukrepe kot izhaja iz Okoljskega poročila za OPPN:
- Na območju OPPN ni dovoljeno umeščati objektov in dejavnosti za skladiščenje, pretakanje ali proizvodnjo nevarnih snovi, ki predstavljajo nevarnost za onesnaženje vodnega telesa.
- Tla prostorov, kjer se pojavlja ravnanje z nevarnimi snovmi je treba izvesti v nepropustni izvedbi, redno pregledovati in v primeru poškodb takoj le-te sanirati. Tovrstni prostori morajo biti vodotesni in odporni na lastnosti snovi, ki se skladiščijo.
- Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
- V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin prosto v zemljo.
- Gnojišča in morebitne gnojne jame na območju OPPN morajo biti izvedene v nepropustni izvedbi. Tlak hleva, jame za gnojevko in silosov mora biti izveden vodotesno in odporno na jedke snovi. Tlake se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov), morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
- Skladišča za gnojevko (npr. jame) naj bodo prekrita tako, da ne bo prihajalo do spiranja gnojevke v podtalje. Zbiralnik, kanali za zbiranje gnojevke, morebitno prečrpališče ter povezovalne cevi morajo biti izvedeni vodotesno. Notranjost zbiralnikov ter vseh odvodnih kanalov v hlevu in povezovalnih cevi, mora biti prevlečena z oplaščem, ki bo preprečeval neposredni stik z betonsko konstrukcijo lagun ter odvodnih kanalov in bo odporen na kemično in biokemično delovanje gnojevke.
- Zmogljivost skladišč za živinska gnojila mora presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja.
(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ.
6.4 Varstvo narave
Na območju OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območja Nature 2000).
6.5 Varstvo gozdov
(1) Iz Gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Ivančna Gorica (2014-2023) izhaja, da del parcele številka 145/51 k.o. 1815-Draga, ki se nahaja znotraj območja urejanja OPPN, ni gozd.
Območje OPPN je od bližnjega gozda, ki porašča zemljišče severno od obravnavanega območja oddaljeno 20,0 m in več. Gre za gozd, ki je uvrščen v gozdnogospodarsko ureditveno enoto z oznako 22E01 in ima na drugi stopnji poudarjene ekološke in socialne funkcije (hidrološka funkcija, funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev).
(2) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih (na gozdnem robu, gozdnih tleh in gozdnih prometnicah). Izvajalec gradbenih del mora pred gradnjo oziroma pri izvajanju vseh posegov v območju urejanja, zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami.
(3) Novogradnja vzdolž gozdnega roba je praviloma možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. V času neurij je namreč povečana nevarnost podrtja gozdnega drevja. Za gradnje v 25 m širokem pasu gozda je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje ZGS.
(4) Investitor načrtovanih prostorskih ureditev mora zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, z običajno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter kamioni, po izvedbenih posegih ne bodo poslabšali (Zakon o gozdovih - ZG (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99-ZON, 67/02, 110/02, 115/06-ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13-ZDavNepr, 17/14, 22/14-odl.US, 24/15, 9/16, 77/16, 78/23-ZUNPEOVE). Vse obstoječe dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(5) V primeru potrebe po krčitvi gozdnega drevja je treba pridobiti s strani Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo dreves za posek. Le-to izda Zavod na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja (21. člen ZG).
(6) Pri novih zasaditvah v sklopu urejanja območja OPPN, oziroma pri morebitnih hortikulturnih ureditvah območja s saditvijo drevnin in zeli, je treba upoštevati omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin - ZZVR-1, Uradni list RS, št. 62/07, 36/10, 40-14-ZIN-B, 21/18-ZNOrg). Z namenom preprečitve širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gozdno okolje, teh ni dopustno uporabljati. Upoštevan naj bo izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, ki so prilagojene rastiščnim razmeram, so nezahtevne glede rastiščnih pogojev in imajo obenem veliko življenjsko moč.
(7) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstranjevati tako v času gradnje kot tudi po izvedbi posega.
(8) Poseganje izven območja zemljišč namenjeni pozidavi, v območje gozdov, ni dovoljeno.
6.6 Varovanje zdravja ljudi
Za območje OPPN je treba zagotoviti oskrbo objektov s pitno vodo.
6.7 Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
S stališča svetlobnega onesnaženja je treba zunanjo razsvetljavo objektov na območju OPPN prilagoditi mejnim vrednostim svetlobnega onesnaženja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.
6.8 Učinkovita raba in obnovljivi viri energije
Površine streh objektov naj se projektirajo in usmerijo tako, da se jih lahko uporabi za namestitev panelov za sončne panele ali kolektorje za ogrevanje tople vode.
6.9 Obvezni omilitveni ukrepi
(1) Pri načrtovanju in izvedbi gradenj in ureditev je treba upoštevati omilitvene ukrepe kot izhaja iz Okoljskega poročila za OPPN.(2) Ohranjena ali izboljšana kakovost zraka:
- Med izvajanjem gradenj na območju je treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča in sicer z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu. Prah je treba vezati na površinah z vzdrževanjem vlažnosti materiala, na primer z ročnim vodnim škropljenjem.
- Med izvajanjem del je treba zagotoviti, da se sipki gradbeni material, gradbeni odpadki in drug gradbeni material, ki povzroča prašenje, dovažajo na gradbišče ali odvažajo z gradbišča v transportnih sredstvih, ki so pokrita ali zaprta, ali na kakšen drug način, ki onemogoča prašenje.
- Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje prašnih delcev v zrak, tako da se uredi čim krajše poti za prevoze za potrebe gradbišča, izvaja sprotno rekultiviranje območij večjih posegov.
- V času gradnje je treba upoštevati predpise o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
- Dostopne ceste na gradbišče je potrebno redno čistiti z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja.
- Za zunanje prometne površine na območju, vključno z zunanjimi parkirišči, je obvezno zagotoviti redno strojno (mokro) čiščenje v primeru dolgotrajnejšega suhega vremena, s čimer se bodo zmanjšale emisije prahu (delcev) v okolico.
- Ob izvajanju plana se v primeru potreb po ogrevanju in topli vodi zagotovi učinkovita raba energije in uporaba sistemov, ki vsebujejo manj ogljika (toplotne črpalke, biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije.
- Prezračevanje v novih hlevih naj bo urejeno preko ventilatorjev, ki se bodo zapirali z loputo za preprečevanje širjenja vonjav v okolico.
- V hlevskem objektu naj bo zagotovljeno redno čiščenje in odstranjevanje gnoja in gnojevke. Priporočeno je, da se vzpostavi sodobni sistem za zbiranje gnoja s tal v kanal iz katerega bo gnojevka gravitacijsko odtekala v lagune za zbiranje gnojevke. (npr: robot)
(3) Ohranjeno ali izboljšano stanje podnebnih dejavnikov:
- Omilitveni ukrepi niso posebej predvideni.
(4) Ohranjena ali zmanjšana vrednost kazalcev hrupa v okolju:
- Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
-
- uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,
- gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,
- zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).
- Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
- Vsi prostori znotraj območja urejanja v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati in naprave, naj se protihrupno izolirajo.
- V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo stalnega impulznega čezmernega hrupa.
(5) Dobro stanje voda:
- Na območju OPPN ni dovoljeno umeščati objektov in dejavnosti za skladiščenje, pretakanje ali proizvodnjo nevarnih snovi, ki predstavljajo nevarnost za onesnaženje vodnega telesa.
- Vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, je treba utrditi tako, da zagotavljajo neprepustnost in so obrobljene z robniki, padavinsko vodo s teh površin pa odvajati preko lovilnika olj. Lovilniki olj morajo biti izvedeni v skladu s standardom SIST EN 858 in jih je treba v primeru poškodb takoj sanirati.
- Tla prostorov kjer se pojavlja ravnanje z nevarnimi snovmi je treba izvesti v nepropustni izvedbi, redno pregledovati in v primeru poškodb takoj le-te sanirati. Tovrstni prostoru morajo biti vodotesni in odporni na lastnosti snovi, ki se skladiščijo.
- Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
- V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin prosto v zemljo.
- Gnojišča in morebitne gnojne jame na območju OPPN morajo biti izvedene v nepropustni izvedbi. Tlak hleva, jame za gnojevko in silosov mora biti izveden vodotesno in odporno na jedke snovi. Tlake se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov), morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
- Skladišča za gnojevko (npr. jame) naj bodo prekrita tako, da ne bo prihajalo do spiranja gnojevke v podtalje. Zbiralnik, kanali za zbiranje gnojevke, morebitno prečrpališče ter povezovalne cevi morajo biti izvedeni vodotesno. Notranjost zbiralnikov ter vseh odvodnih kanalov v hlevu in povezovalnih cevi, mora biti prevlečena z oplaščem, ki bo preprečeval neposredni stik z betonsko konstrukcijo lagun ter odvodnih kanalov in bo odporen na kemično in biokemično delovanje gnojevke.
- Zmogljivost skladišč za živinska gnojila mora presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja.
(6) Dobro stanje arheoloških ostalin:
- Varstvo morebitnih tangiranih arheoloških ostalin zagotavlja v nadaljnjih postopkih in sicer konkretno z izvajanjem strokovnega nadzora med posegi (pripravljalna in zemeljska dela), ki se bodo izvajali v sklopu izvajanja OPPN. Zato je potrebno pri izvajanju del na območju OPPN zagotoviti občasni strokovni nadzor nad izvedbo del s strani pristojnega strokovnjaka za arheološke raziskave.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
7. člen
(1) Območje OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine ni.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheološki ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča oz. investitor oz. odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oz. investitorja oz. odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
8. člen
8.1 Obramba
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
8.2 Potresna nevarnost
(1) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila za potresno gradnjo.
(2) Območje OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, februar 2020 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,25 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti vsi posegi v območju OPPN dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem predhodno pridobljenega geološko geomehanskega poročila.
(4) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
8.3 Varstvo pred požarom
(1) Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Hidrant je na parceli 133/2 k.o. Draga.
(2) Kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se mora izvesti protipožarne zidove (zidovi brez odprtin), v primeru eventuelnih odprtin morajo biti le-te izvedene iz ognjeodpornega materiala.
(3) V primeru požara mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
8.4 Druga ogrožena območja in nevarnosti
(1) Po razpoložljivih podatkih območje OPPN leži znotraj območij ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti vsi posegi v območju OPPN dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem predhodno pridobljenega geološkega geomehanskega mnenja.(3) V času gradnje je treba upoštevati možnosti razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
- nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
- nadzor nad uporabo in skladiščenje goriv ter motornih in strojnih olj,
- nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti mnenje Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode k projektni dokumentaciji.
8.5 Zaščitni ukrepi
(1) Na območju OPPN ni treba predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih ukrepov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
(2) Vsi posegi v OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko geomehanskim mnenjem.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja ter v skladu z geološko geomehanskim mnenjem.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
9. člen
(1) Med izvajanjem posegov na ureditvenem območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(3) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
10. člen
(1) Gradnja hleva za krave molznice in mlado govedo je predvidena v dveh fazah. V prvi fazi se gradi objekt dimenzij 50,0 m x 31,0 m (označeno v grafičnih podlogah OPPN - I. faza) z vso potrebno komunalno in prometno infrastrukturo. V drugi fazi se gradi objekt dimenzij 50,0 m x 31,0 m kot nadaljevanja objekta iz prve faze (označeno v grafičnih podlogah OPPN - II. faza). Objekt iz druge faze se komunalno in prometno priključi na objekt iz prve faze. Prvo in drugo fazo se lahko združi.
(2) 6 koritastih silosov, objekt za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter gnojišče se lahko gradi v poljubnem vrstnem redu glede na potrebe kmetije. Lahko se jih gradi v sklopu prve faze ali v sklopu druge faze ali v samostojni fazi. Prav tako se oporne zidove in ograje lahko postavi glede na potrebe kmetije.
(3) V sklopu prve faze se območje OPPN hortikulturno urediti z avtohtono zasaditvijo. Na južni in jugovzhodni strani parcele se zasadi drevesa. Dovozni priključek z dovozno cesto do hleva za krave molznice in mlado govedo iz kategorizirane občinske ceste se asfaltira. Manipulativne - vozne površine se izvedene v makadamski obliki ali se jih asfaltira oziroma tlakuje.
(4) Vsaka gradnja posameznega objekta mora izpolnjevati zahteve iz tega OPPN, tako da je zagotovljena funkcija posameznega objekta v OPPN in se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju OPPN.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte in urediti okolico objektov skladno z OPPN.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV, POSEGI PO IZVEDBI NAČRTOVANIH UREDITEV
11. člen
11.1 Odstopanja
Na območju OPPN so dovoljena naslednja odstopanja:
- lege objektov prikazane v grafičnem delu OPPN lahko odstopajo od prikazanega ob upoštevanju določil 4.5 točke 4. člena OPPN,
- odstopanja pri predvidenih tlorisnih gabaritih kmetijskih objektov, so dovoljena samo navzdol,
- pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljavcev,
- v skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti,
- dopustne so spremembe intervencijskih poti in površin v skladu s tehničnimi rešitvami.
S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zahtevajo.
11.2 Gradnja komunalne opreme
Glede na določne ZureP-3 in opremljenost območja OPPN ni treba izdelati posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Komunalni prispevek za posege v območju OPPN se obračuna na podlagi veljavnega odloka o programu opremljanja zemljišč za območje Ivančne Gorice.
11.3 Usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN
(1) OPPN velja do izvedbe načrtovane prostorske ureditve.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja. skladno z izvedbenimi pogoji OPN občine Ivančna Gorica, ki veljajo za podrobno namensko rabo prostora Ak (površine razpršene poselitve za kmetije), saj se priključi enoti urejanja prostora z oznako PSM-3.
III. KONČNE DOLOČBE
12. člen
12.1 Nadzor
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
12.2 Vpogled v prostorski akt
OPPN je na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Ivančna Gorica in na spletni strani Občine Ivančna Gorica.
12.3 Začetek veljavnosti odloka
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občine in na spletni strani Občine Ivančna Gorica.
Številka: 3503-0002/2022-51
Datum: 19. 02. 2025
Občina Ivančna Gorica
Dušan Strnad, župan
.png.png)
