V soboto, 16. novembra 2024, je Kulturni dom na Muljavi gostil Festival kamišibaja, na katerem je nastopilo osem udeležencev delavnic “Spoznaj in zaigraj kamišibaj” ter devet izkušenih in uveljavljenih kamišibajkarjev z vseh koncev Slovenije. Dogodek je organizirala Knjižnica Ivančna Gorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ivančna Gorica, s KS Muljava, Kulturnim društvom Josipa Jurčiča Muljava, Turističnim društvom Muljava in z Občino Ivančna Gorica.
Kamišibaj je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izhaja z Japonske. Ilustracije so vložene v lesen oder (butaj), pripovedovalec (kamišibajkar) pa ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. V Slovenijo je prišel leta 2013, pripeljala in razširila sta ga Igor Cvetko in Jelena Sitar iz Gledališča Zapik, slednja je tudi predsednica Društva kamišibaj Slovenije.
Ker je bibliotekarka iz Knjižnice Ivančna Gorica Maruša Pušnik že štiri leta močno vpeta v kamišibajsko dogajanje v Sloveniji, se je rodila ideja, da bi knjižnica organizirala izobraževanje na tem področju, da se v kamišibaju najde še kdo. V oktobru in novembru so tako v ivanški knjižnici potekale delavnice “Spoznaj in zaigraj kamišibaj”, ki jih je vodila Pušnikova in se jih je udeležilo devet udeležencev (na festivalu je ena manjkala). Najmlajši ima šest, najstarejša pa 60 let. Vsak od udeležencev je ob pomoči mentorice pripravil svoj kamišibaj, vsak drugačnega, za osnovo pa so jim bile slovenske ljudske pesmi. Delavnice so potekala v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica.
Festival kamišibaja na Muljavi je bil priložnost, da so udeleženci delavnic prvič odprli butaj in kot kamišibajkarji nastopili pred publiko. Svoje delo so opravili z odliko, prav vsi. Izkazali so se tako s svojimi ilustracijami kot s samozavestnim pripovedovanjem.
Med novopečenimi kamišibajkarji so se predstavili: Lan Gorenc, Ela Gibičar, Lara Hribar, Doroteja Duralija, Mija Hribar, Nina Zakrajšek, Alenka Ivanjko in Jožica Kralj.
Njihova mentorica, ki je za ogrevanje nastopila s kamišibajem Pripovedka o beli kači (napisal jo je Josip Jurčič), jim je podelila priznanja, da nikoli ne bodo pozabili prvih korakov na kamišibajskem odru.
Delavnice je še obiskovala in tudi izdelala svoj prvi kamišibaj Inja Marija Papež.
V drugem delu je števila publika spoznala uveljavljene slovenske kamišibajkarje. Skupno jim je, da so prav vsi vsaj enkrat nastopili na državnem festivalu kamišibaja, nekateri od njih so prejeli posebna priznanja in celo zlati kamišibaj. Publiko so navdušili z izjemno pestrimi kamišibaj predstavami; pri nekaterih od njih so peli, igrali na violino, kitaro, prižigali vžigalice … Skratka, publika je spoznala, da kamišibaj ponuja zelo veliko umetniško svobodo.
Nastopili so: Vanja Iva Kretič (Junaki v otroškem ljudskem izročilu), Pika Škerlj (Sonce in veter, Ezop), Enja Grabrijan (Lisica in volk, rezijanska ljudska), Violeta Anđelić (Zajček in repa, ruska ljudska), Breda in Darko Kočevar (Krava, Roald Dahl), Boštjan Oder (Prišla je miška, slovenska ljudska), Maruša Pušnik (Vžigalice, po Božu Kosu), Tatjana Grabrijan (Brivec, frizer, pediker, Saša Vegri). Za konec sta Vanja Iva Kretič in Boštjan Oder skupaj odigrala kamišibaj predstavo Dilema. Kdo ima prav?
Tem kamišibajkarjem je priznanja podelila vodja Knjižnice Ivančna Gorica Petra Volkar.
Predsednice Društva kamišibaj Slovenije Jelene Sitar se dogodka ni mogla udeležiti, saj je imela istočasno kamišibajski seminar na avstrijskem Koroškem, je pa poslala svoj nagovor, v katerem je izpostavila, da je zelo vesela, da je kamišibajsko gibanje svoj domek dobilo tudi v tem delu Dolenjske.
Janja Ambrožič
.png.png)
