Rimski miljnik odpeljali na obnovo

Rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v občinskem grbu, je bil pred kratkim večkrat tarča vandalizma. Občina Ivančna Gorica je takoj sprožila akcijo zaščite tega pomembnega kulturno-zgodovinskega spomenika, ki so ga danes pristojne službe odpeljale na obnovo.

Rimski miljnik, ki je današnjo podobo dobil konec 16. stoletja stoji na križišču cest v središču Ivančne Gorice, kjer se križata Ljubljanska cesta in Cesta II. grupe odredov. Ob ustanovitvi občine Ivančna Goricam, je prav ta spomenik postal simbol v grbu novonastale občine. Pred kratkim so bile opažene poškodbe spomenika, ki so posledica vandalizma. Občina Ivančna Gorica je takoj sprožila potrebne ukrepe, da se spomenik čim preje zaščiti. Po prenovi nad katero bo bdel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa se poraja tudi vprašanje o možnosti prestavitve na bolj varnejše in vidnejše mesto, kjer bo spomenik tudi ustrezno zaščiten.

Miljnike oz. miljne kamne so Rimljani postavljali ob gradnji cest in so označevali razdaljo med rimskimi mesti in Rimom. Na območju današnje Ivančne Gorice je ohranjenih več arheoloških najdb, ki pričajo o rimski cesti. Tu je namreč potekala rimska cesta Emona-Neviodunum, ki je povezovala današnjo Ljubljano in Drnovo pri Krškem. Ohranili so se tudi trije miljniki. Najbolj znan je ravno miljnik, ki še danes stoji v križišču cest. Ohranil se je zlasti po zaslugi stiškega opata Lovrenca Zupana, ki je miljnik dal preoblikovati v znamenje in ga postavil na današnji lokaciji leta 1583. Takrat so bili na njem vklesani novi napisi v latinščini in nemščini ter dodani grbi povezani s stiškim samostanom. Miljnik je takrat dobil tudi zgornji štirioglati del s špico, kot nekakšno streho. V štirioglatem delu spomenika se nahajajo štiri vdolbine, v katerih so bile včasih podobe svetnikov, farnih zavetnikov ki so služile kot kažipot. V smeri Stične je bila podoba Matere božje, v smeri Višnje Gore je bila podoba sv. Egidija, v smeri Krke sv. Kozma in Damjana, proti Šentvidu pa je kazala podoba sv. Vida.

(Vir: Jasmina Blatnik, diplomsko delo »Ivančna Gorica včeraj in danes«, 2006)