Tudi letos smo se v uredništvu odločili, da za bralce portala ivancna-gorica.si predstavimo nekatere jaslice iz župnijskih cerkva naše občine. Kot prve predstavljamo jaslice iz Stiške bazilike, ki so tako kot vedno nekaj posebnega.
Kot že zadnjih šest let, so nas v Stični tudi v letošnjem letu jasličarji pod vodstvom Marjana Zadravca in župnika p. Maksimilijana presenetili. Če so v lanskem letu jaslice odražale jubileje, ki so jih praznovali v Stični (880 let samostana, 860 let od postavitve cerkve in 80 let od tega, da je bila samostanska cerkev povzdignjena v baziliko), potem letošnje jaslice obujajo spomin na tako imenovane stiške sejme. Kar pomnijo domačini in povedo zapiski, so bili v Stični vedno štirje semanji dnevi: na veliki četrtek, sejem exaudi na portni ponedeljek, na sv. Bernarda (20. avgusta) in na sv. Katarino (25. novembra). To so bili živinski sejmi, a se je tam prodajalo še marsikaj drugega, predvsem sezonska roba. Vse to govori, da je bila Stična tudi v preteklosti živahen kraj. Sejem exaudi so npr. prirejali že v srednjem veku, ko je samostanu pravico do njega podelil Ulrik III. Spanheimski (1220 – 1269). Na sejmu je tudi samostan lahko prodajal svoje pridelke in izdelke. Ime exaudi pa je sejem dobil po šesti nedelji po Veliki noči (Vnebohod) in po vstopnem spevu, ki so ga na ta dan peli pri bogoslužju. Po letu 1970 so stiški sejmi zamrli, v lanskem letu pa ga je Turistično društvo Stična ponovno oživilo.
Sveta družina je postavljena v hlev, kot ga je videti še marsikje po naši lepi Sloveniji. Priča smo petim različnim prizorom - jutranja molža, Marija in Jožef iščeta prenočišče, noseča Marija z Jožefom, Jezusovo rojstvo ter obisk treh modrih. Ogled štirih zaporednih prizorov v hlevu omogoča vrtljiva plošča, med samimi prizori se hlevska vrata zapirajo in odpirajo. Prizor, ko Marija in Jožef iščeta prenočišče, pa se odvija za vrati gostilne, ko jima gostilničar govori, naj se pobereta. Vse figure v jaslicah so dovršeno izdelane in oblečene v miniaturna krojena oblačila. Marsikatera figura se s pomočjo sodobne tehnologije tudi premika, svoj čar pa dodajo zvočni in svetlobni efekti.
V jaslicah se jasno prepoznajo tudi stiške stavbe kot so stara Ljudska šola iz leta 1904, Gradiček in gostilna. Ne manjka tudi delujoči mlin. V ospredju se razprostira Velika planina, v ozadju jaslic pa je viden grad Višnjegorskih grofov, kakor ga je dal narisati Janez Vajkard Valvasor. Višnjegorski grofje so namreč darovali posestvo, na katerem je zrastel stiški samostan.
Pridite v Stično in prepričali se boste, da so jasličarji odlično opravili svoje večmesečno delo.
.png.png)
