Skladno z obljubami in dogovorom na občinskem svetu je občina Ivančna Gorica pristopila k iskanju najboljše rešitve za vprašanja povezana s staranjem prebivalstva in tudi širše. V zadnjem času je namreč problem staranja zelo izpostavljen. V zvezi s tem je Svet Evrope 2005 izdal Zeleno knjigo o demografskih težavah in nalogah z naslovom Odziv na demografske spremembe: NOVA SOLIDARNOST MED GENERACIJAMI. Slovenija se je 2006 odzvala z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva. Iz teh dokumentov izhaja, da je potrebno problematiko obravnavati širše in tudi, da je dom ostarelih samo del rešitve, kot skrajna možnost.Pri iskanju odgovorov smo se srečali tudi z inštitutom Antona Trstenjaka, ki je tudi nacionalni koordinator Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin. Predvsem pa je zelo dejaven na področju problematike staranja in medgeneracijskega sožitja in se lahko pohvali z vzpodbudnimi rezultati. Dogovorili smo se za sodelovanje in rezultat tega je bilo delovno srečanje, ki je potekalo 9. maja 2011. Udeležili so se ga občani, predstavniki društev upokojencev in drugih društev, ki se ukvarjajo s problematiko staranja – pa tudi predstavniki mladinskega sveta in političnih strank.
Da je ta problematika aktualna je potrdil tudi obisk predavanja saj se je odzvalo okoli 40 udeležencev.
Nagovoril nas je predstojnik inštituta izr. prof. dr. Jože Ramovš in nam predstavil svoje bogate izkušnje, stališče in poglede ter tudi primere dobre prakse.
INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKAZGODOVINA: Inštitut za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno je bil ustanovljen 16. junija 1992 v Ljubljani kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v samostojni Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, po katerem se je nekaj let pozneje tudi poimenoval. Leta 1995 je postala njegova soustanoviteljica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 2004 je Vlada Republike Slovenije, zaradi doseženih znanstvenih in praktičnih strokovnih uspehov Inštituta na področju skrbi za kakovostno staranje in za sožitje med ljudmi, postala njegova tretja soustanoviteljica in od takrat se imenuje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
POSLANSTVO: Poslanstvo Inštituta je znanstveni in strokovni razvoj socialnih, psiholoških in drugih antropoloških ved; njihovih teoretičnih osnov in metodičnih postopkov ter njihova uporaba na področju medčloveškega sožitja, kakovostnega staranja, preprečevanja in reševanje osebnih in socialnih težav, vzgoje, človeškega oblikovanja in poglabljanja, krepitve zdravja ter osebne in socialne klenosti posameznikov, družin in drugih skupin ter skupnosti. V svojem delovanju je Inštitut posebej pozoren na izvirno človeško razsežnost v smislu antropoloških spoznanj Antona Trstenjaka, eksistencialne analize in logoterapije Viktorja Frankla ter preventivne antropohigiene Jožeta Ramovša.
DELOVANJE: Delovanje Inštituta je znanstveno in strokovno interdisciplinarno; vključuje socialno delo, antropologijo, psihologijo, sociologijo, zdravstvene vede, pedagogiko in andragogiko, ekonomijo, pravo, informacijske in druge vede, ki so pomembne za delovna področja inštituta. Javno delovanje Inštituta je intersektorsko; povezano je z resorji znanosti, družine, socialnega varstva in dela, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in drugih relevantnih resorjev za posamezno delovno področje in naloge.
Dr. Jože Ramovš je opisal principe starosti prijazne občine in potrebo po medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. Nakazal je možnost rešitve z manjšimi enotami medgeneracijskih centrov po krajevnih skupnostih, kamor bo vključena tudi skrb za ostarele in onemogle. V tem kontekstu je opisal tudi primer dobre prakse v svetovnem merilu iz Bielefelda, kjer so programi za oskrbo starejših v krajevnem okolju v med najbolje razvitimi in delujejo po najcenejših stroških.
Sodeč po odzivih udeležencev so dobro sprejeli predstavljena stališča. Zato smo se tudi zlahka dogovorili za sodelovanje pri raziskavi potreb, zmožnosti in stališč prebivalstva Občine Ivančna Gorica, da bi imeli trdno osnovo za občinski načrt in ukrepanje na področju staranja in sožitja med generacije. Raziskava vključuje anketiranje reprezentativnega vzorca občanov, ki jih bodo v sodelovanju z inštitutom in občinsko upravo, izvedli prostovoljci društev, ki delujejo na tem področju.
Inštitut bo podatke znanstveno obdelal ter dal Občini dva izdelka: a) osnovni rezultati obdelanih odgovorov na vsa vprašanja, ki služijo Občini pri orinetaciji načrtovanja in sprejemanja razvojnega načrta za to področje, b) elaborat z analizo potreb in zmožnosti Občine Ivančna Gorica na področju staranja in medgeneracijskega sožitja, ki bo narejen na temelju podatkov raziskave in sodobnega znanja in možnosti na tem področju. Izsledki raziskave bodo vključeni tudi v Strategijo razvoja občine, ki se tudi pripravlja v tem obdobju.
Udeleženci so postavili kar nekaj vprašanj in so izrazili zadovoljstvo nad takšnim pristopom. Dva izmed njih pa se bosta konec maja udeležila tudi strokovne ekskurzije v Bielefeld, da preverita kako se opisani koncepti uresničujejo v bolj razvitih okoljih.
.png.png)
