Občina Ivančna Gorica in Vojaški vikariat Slovenske vojske sta v nedeljo, 4. julija 2021, pripravila spominsko svečanost v spomin na prvo mašo za slovenske vojake in v počastitev 30. obletnice samostojne in demokratične Republike Slovenije. Mašo za domovino je v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, slavnostni govornik na spominski svečanosti je bil predsednik Vlade RS Janez Janša.
Po maši za domovino je pred cerkvijo v Ivančni Gorici potekala spominska svečanost, kjer sta predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ob navzočnosti predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, prvega slovenskega vojaškega vikarja msgr. Jožeta Pluta in udeležencev prve maše za slovenske vojake v času vojne za Slovenijo, odkrila spominsko obeležje. Ob pomniku na dogodek iz vojne za Slovenijo je zaplapolala tudi slovenska zastava, ki jo je slovesno dvignila gardna enota Slovenske vojske. Obeležje in slovensko zastavo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Zore.
Župan Dušan Strnad je v pozdravnem nagovoru povedal, da je ideja o primernem obeležju tlela dalj časa, zdaj pa so veseli, da je ravno ob 30 - letnici samostojne Slovenije ta želja uresničena. »Ta pomnik bo generacijo za nami opominjal, da ni bilo vse tako lahko kot se nekaterim zdi«. Ob tej priložnosti se je župan zahvalil nekaterim posameznikom, pobudnikom in domačinom, ki so vztrajali s pobudo postavitve obeležja in tudi sodelovali pri pripravah na tem dogodku. Zahvalo je omenil tudi izvajalcem gradbenih del, ki so v kratkem času izvedli postavitev obeležja po načrtih arhitektke Vere Klepej Turnšek.
Prva maša za takratne pripadnike slovenske Teritorialne obrambe je potekala 4. julija 1991, ko so teritorialci na Malem Hudem pri Ivančni Gorici pripravljali blokado za primer prihoda oklepnih enot jugoslovanske armade iz smeri Novega mesta. Med teritorialci je bil tudi duhovnik Jože Plut, ki so ga soborci zaprosili za mašo. Do te je nato prišlo na varni lokaciji v gozdu med Zgodnjo Drago in Malim Hudim, kot je danes podrobneje prisotnim orisal Plut, pa so se je udeležili vsi soborci z izjemo tistih, ki so bili na dolžnosti. Za mašo so pripravili improviziran bogoslužni prostor in križ, ki je še danes ohranjen. Pri omenjenem dogodku je šlo za prvo mašo za vojaške pripadnike po drugi svetovni vojni.
V slavnostnem nagovoru je premier Janez Janša povedal, da se je s prvo mašo za slovenske vojake med osamosvojitveno vojno pisal košček slovenske zgodovine, tisti, ki so dali pobudo zanjo, pa so se dobro zavedali, da gre za nas vse. »Zavedali so se, da ne gre samo za to, ali bo preživela država, ki je bila takrat razglašena, ampak tudi za to, ali bomo preživeli kot državljani, brez katerih ni nobene države.«
Maša je bila po oceni Janše izraz dobrega, kar je primerjal tudi s samo osamosvojitvijo. »Z njo smo želeli dobro sebi, nismo pa želeli nič slabega nikomur drugemu,« je dejal. Končni izhod vsakega velikega dejanja je po besedah Janše odvisen od marsičesa, tisto, kar je pri tem najpomembnejše, pa so dobri nameni. Te dobre namene je Slovenija imela, glas o tem se je razširil tudi po takratni skupni državi, kar je na koncu pripomoglo k bolj umirjenim reakcijam nasprotne strani in posledično k manj žrtvam, je v govoru povedal Janša.
Vsi dogodki ob 30-letnici samostojne države, ki se v teh dneh odvijajo širom Slovenije, po besedah premiera sicer kažejo, »da smo se nekako zavedli tiste Slovenije, ki je takrat nastajala, da ta ni pozabljena in da smo se začeli zavedati, kaj so naše skupne vrednote in vrednote slovenske osamosvojitve«, je še povedal Janša ter svoj nagovor zaključil z besedami: »Bog živi Slovenijo!«
V kulturnem programu je nastopil sekstet trobil Orkestra Slovenske vojske priznani operni solist Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Matej Vovk in domači župnijski pevski zbor. Po uradnemu delu prireditve je bila odprta tudi priložnostna razstava z naslovom »Njim pripada slava« ki jo je v kletnih prostorih župnijske cerkve postavil avtor in zbiratelj Boštjan Kotar Jakopec.
Pomnik v obliki križa stoji na kraju z velikim simbolnim pomenom, saj je bila cerkev sv. Jožefa zgrajena v letu slovenske osamosvojitve. Vsem mimoidočim, vernim in nevernim, Slovencem in tujcem, od danes naprej sporoča, da je Slovenija svobodna in demokratična dežela. Križ je izdelan iz armiranega betona in je visok 4 metre, razpon križa meri 2,3 metra. Trakova z napisi, ki se prepletata na križu, simbolizirata križ, kakršen je bil pripravljen za mašo med pripadniki Teritorialne obrambe v času vojne za Slovenijo.
.png.png)
