Včeraj so se v popoldanskih urah predstavniki muljavskih društev in Občine Ivančna Gorica že tradicionalno s cvetjem poklonili rojaku na njegovem grobu v spominskem parku Navje v Ljubljani. Ravno na včerajšnji dan je namreč minilo 140 let od smrti pisatelja Jurčiča.
Poleg Muljavcev, sta se poklona udeležila tudi župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in direktorica Zavoda Prijetno domače Maja Lampret. Slovesnost je z Jurčičevimi besedami popestrila mlada recitatorka Nika Lampret, sicer pa zaradi omejitev in ukrepov, ki veljajo v času epidemije novega koronavirusa, ni bilo možno izvesti večje slovesnosti. A rojaku se lahko pokloni vsak izmed nas – z obiskom Jurčičeve domačije na Muljavi oz. njegovega groba v spominskem parku Navje ali pa preprosto tako, da preberete kakšno njegovo delo.
Josip Jurčič (4. marec 1844 - 3. maj 1881)
Jurčič je kljub daljši in hudi bolezni, bolehal je za tuberkulozo, do zadnjega opravljal novinarsko in literarno delo. Zadnjo notico za Slovenski narod je sestavil 48 ur pred smrtjo; Veroniko Deseniško je dokončal tri dni prej; oddal je še 11. poglavje Rokovnjačev in navodila za nadaljevanje in zaključek predal Janku Kersniku.
Njegove besede zdravniku dr. Franu Zupancu, da je »sicer na vse pripravljen, ali da more baš zdaj umreti in v grob s seboj nesti toliko nedovršenih osnov in toliko nedodelanih načrtov, to je hudo« pričajo o tem, da bi slovenski narod lahko prebral še mnogo njegovih zapisanih misli in besed.
Njegovo šibko telo je omagalo 3. maja 1881, četrt na deseto zvečer. 5. maja, na dan pogreba, je v Ljubljano pripotovalo več delegacij iz različnih slovenskih krajev. Sprevod je potekal od Parka Zvezda, po Gledališki ulici (zdaj Wolfova ulica), na Frančiškanski trg (Prešernov trg), po Slonovi ulici (Čopovi ulici) in po Dunajski cesti do pokopališča pri sv. Krištofu (Gospodarsko razstavišče). O Jurčičevi veličini priča tudi dejstvo, da ga je v sprevodu počastilo z zastavami, godbo, pevci, 54 venci in vsemi takratnimi veljaki okoli 3000 ljudi, ob ulicah pa še dodatnih 5000 obiskovalcev.
Josipa Jurčiča so pokopali tako, da »z obrazom bode gledal proti dolenskej svojej domovini«.
Nagrobnik na Navju je bil sicer odkrit oktobra 1881, na njem pa so vklesane besede iz Jurčičeve tragedije Tugomer. Ko so je v 30. letih 20. stoletja ljubljansko pokopališče sv. Krištofa selilo na današnje Žale, so po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča uredili spominski park Navje, v katerega so prenesli posmrtne ostanke in nagrobnike slavnih Slovencev.
