S predstavitvijo še zadnje knjige, ki je nastala v Jurčičevem letu, biografijo Josipa Jurčiča izpod peresa Urške Perenič, se je sinoči na Muljavi zaključilo leto omenjenega slovenskega pisatelja. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Vlade RS Janez Janša, ki je ocenil, da je Jurčič tako dobil mesto, ki mu v literarni in siceršnji slovenski zgodovini pripada.
Vlada RS je na pobudo Občine Ivančna Gorica s podpisi podpore Mestne knjižnice Grosuplje, enote Ivančna Gorica, Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica in Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije leto 2021 razglasila za Jurčičevo leto. Literarnega večera so se udeležili: predsednik vlade Janez Janša, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, podžupana Tomaž Smole in Martina Hrovat, predstavniki organizacijskega odbora Jurčičevega leta, Muljavci, Jurčičevi sorodniki, knjižničarji, bralci in seveda osrednja gostja večera, pisateljica Urška Perenič.
Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je v nagovoru zatrdil, da je bilo Jurčičevo leto eno izmed najbolj aktivnih let, posvečenih pomembnim Slovenkam in Slovencem. Prisotne je spomnil, da je v letu muljavskega rojaka nastalo preko 80 nacionalno pomembnih izdelkov, od novih knjižnih del, do ponatisov, filmskih zapisov, kamišibajev, razstav, obnovljen je bil film »Deseti brat« in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem se je župan kot prvim zahvalil muljavskim in ivanškim kulturnikom, ki so pri tem igrali vodilno vlogo, pa tudi vsem drugim, ki so dali svoj prispevek pri obeleževanju Jurčičevega leta. Zahvalil se je tudi Vladi RS, Ministrstvu za kulturo in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti. Nagovor je župan zaključil s povabilom na že 28. Pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, ki tradicionalno poteka prvo soboto v marcu.
Ob zaključku je podžupanja Martina Hrovat, predsednica organizacijskega odbora Jurčičevega leta, izrekla zahvalo vsem članom odbora, ki so tudi prejeli predstavljeno knjigo. S tem se je celoletno praznovanje rojaka tudi uradno zaključilo z mislijo, da ga praznujmo in raziskujmo še naprej.
Dogodek je vodila Bernarda Žarn, nastopili so člani Moškega pevskega zbora Muljava ter glasbenika Dominik Kastelic in Matevž Kavšek. Dogodek na predvečer rojstva pisatelja je potekal v partnerstvu Knjižnice Ivančna Gorica in Občine Ivančna Gorica v projektu Srečava se v knjižnici.
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika vlade Janeza Janše, ki je uvodoma v govoru poudaril pomen in delo pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča ter čestital vsem, ki so z mnogimi dogodki obogatili Jurčičevo leto.
V nadaljevanju govora je dejal, da smo Slovenci v narodnem razvoju premogli mnoga imena, ki so s svojim delom zaznamovala čas, v katerem so živela: "Številna imena smo poznali vseskozi, številna pa so bila nekoliko na obrobju." Ob tem je poudaril, da Josip Jurčič v teh krajih ni bil odmaknjen, drugod po Sloveniji pa v zavesti Slovencev ni zasedal tistega mesta, ki si ga zasluži. "Josip Jurčič je bil izjemna osebnost. Bil je tudi narodni buditelj, časnikar, urednik, svetovljan, nekdo, ki je nabiral izkušnje od Muljave do Dunaja in je te izkušnje prelival tudi v prakso. Čas, v katerem je živel in deloval, je bil poseben čas, čas narodnega prebujenja. Jurčič je razumel, da je za narodovo prebujenje potrebna kulturna prenova, kar je prisotno v vseh njegovih delih. S svojimi somišljeniki je pomembno prispeval k povečanju fonda tiskane besede v slovenskem jeziku." Ob tem je predsednik vlade navedel Jurčičevo misel: "Kjer ljudje berejo in vedo, zakaj gre, tam so trdni. Kjer manjka zavednosti, tam ni gotovosti in tam je sleparjem in tujcem vedno hvaležno polje." Kot je dejal predsednik vlade, je Jurčič razumel, da je za dvig narodove omike nujno imeti medij in da je treba izdajati časopis. "Slovenci smo sicer imeli nekaj časnikov, vendar niso v celoti zadovoljili potreb mlajše generacije, ki so se takrat imenovali mladoslovenci." V govoru je predstavil poklicno pot Josipa Jurčiča. "Postal je pomočnik urednika Slovenskega naroda, ki je začel izhajati leta 1868 v Mariboru trikrat na teden, kar za urednika pomeni veliko naporov in truda. Ta časopis je izpostavil željo, da se vsi Slovenci združijo v eno upravno enoto, da naj ima slovenski jezik enakopravni status v javnosti, vključno v šolah in uradih. Čez štiri leta so sedež časopisa prenesli v Ljubljano. Od leta 1873 je začel izhajati kot dnevnik, kar je v tistih časih pomenilo garanje. Jurčič je v težkih pogojih časopis urejal vse do svoje prezgodnje smrti. Takrat smo Slovenci vsaj do neke mere konkurirali Nemcem, ki so imeli takrat v naših krajih neprimerno bolj razvito medijsko mrežo in so dominirali tudi v kulturnem in gospodarskem življenju."
Predsednik vlade je v govoru dejal, da je Jurčič takrat razumel, da tudi k nam prihaja modernizacija političnega življenja. To je bil čas, ko so politična gibanja dejansko postajala stranke v modernem pomenu besede, z demokracijo, ki se je razvijala, z volitvami, ki so se odvijale: "Vedel je, da politična doktrina, ki jo je zagovarjal in ki temelji na svobodi posameznika in naroda, mora imeti tudi močno medijsko podporo. Slovenski narod je bil medij, ki je vse tja do druge svetovne vojne, ko je časopis ugasnil, predstavljal to medijsko podporo z mišljenjem, ki je v ospredje postavljalo svobodo človeka in tudi naroda." Ob tem je spomnil tudi na Levstika: "Jurčič je z Levstikom in drugimi somišljeniki izvirni začetnik zgodnjega slovenskega klasičnega liberalizma. Ob koncu 19. stoletja so se tako oblikovali trije tipični politični bloki: liberalni, katoliški in socialdemokratski. Vsi imajo pomembno mesto pri razvoju slovenskega naroda in klasične slovenske demokracije. Če ta tok ne bi bil prekinjen med drugo svetovno vojno in kasneje v partijskem sistemu, potem bi bila Slovenija danes bistveno bolj cvetoča demokracija, tipa, kot ga poznamo ponekod v Zahodni Evropi. Jurčič ni samo pisal, ni bil samo nekdo, ki je verjel, da nekaj zapiše in je svoje opravil." Ob tem je navedel Jurčičevo misel, ki si jo, kot je dejal, velja tudi danes ponavljati: "Samo ideje … nas ne bodo rešile, nego nas reši edino delo …"
V govoru je predsednik vlade dejal tudi, da je Jurčičev repertoar zelo obsežen, njegov politični profil pa krasijo načela svobode in blaginje, to je nekaj, kar bi moralo prevladovati v celotnem političnem in nacionalnem prostoru, če si želimo normalnega življenja, normalen razvoj in zagotovljene temeljne pravice in svoboščine. Predsednik vlade je v govoru spomnil tudi na brutalno vojno v Ukrajini, na eskalacijo nasilja nad samostojno državo, nebrzdano teptanje svobode in miru: "Ob tem se je treba ponovno spomniti nekaterih besed, med drugim tudi besed Josipa Jurčiča: samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja." Predsednik vlade je govor zaključil z besedami, da je to stavek, ki ima v teh časih še dodatno težo, in da je leto 2021 Jurčiča postavilo na tisto mesto, ki mu pripada. "Bil je prvi na mnogih področjih, ta njegova narodnobuditeljska vloga, ki je bila mnogo let zakrita, je prišla na dan in prav je, da se je zavedamo in jo dodatno podčrtavamo v slovenskem literarnem in političnem prostoru."
Predsednik vlade Janez Janša se je ob koncu govora zahvalil še Občini Ivančna Gorica in Ministrstvu za kulturo.
.png.png)
