V nedeljo, 10. septembra, je v Šentvidu pri Stični potekalo slovesno praznovanje 1000-letnice župnije. Praznično sveto mašo je daroval kardinal dr. Franc Rode, ki je v mašni pridigi poudaril pomen 1000-letne tradicije verskega življenja v Šentvidu pri Stični in na celotnem območju, ki ga je nekdaj obsežna pražupnija obsegala. Župnija je ob jubileju izdala tudi obsežno monografijo in pripravila priložnostno razstavo.
Šentviška župnija spada med najstarejše župnije na Slovenskem in je ena izmed pražupnij, ki so se izoblikovale na slovenskem prostoru v 10. in 11. stoletju. Ozemlje pražupnij je bilo primerljivo s t.i. kronskim ozemljem, ki ga je podeljeval cesar posameznim vladarjem. Darovnica s katero je cesar Henrik II. podelil savinjskemu grofu Viljemu II. ozemlje med Savo in Mirno leta 1016, pomeni, da je tega leta pražupnija v Šentvidu pri Stični že obstajala. Od 14. stoletja dalje je župnija delovala v tesni povezanosti s stiškim samostanom, v 18. stoletju pa je prešla pod ljubljansko škofijo kakor je še danes.
Hvaležnost za dar vere in ponos na krščanske vrednote prednikov je bilo tudi osrednje sporočilo slovesnega bogoslužja, ki ga je ob navzočnosti stiškega opata Janeza Novaka, domačega župnika Izidorja Grošlja ter številnih duhovnikov iz bližnje in daljne okolice, vodil kardinal dr. Franc Rode. Slednji je v mašni pridigi izpostavil hvaležnost vsem, ki so v župniji skozi s stoletja ohranjali vero in jo posedovali prihodnjim rodovom. »Zahvala gorečim dušnim pastirjem, stiškim menihom, sestram redovnicam, zlasti pa očetom in materam, ki so podajali plamenico vere svojim otrokom iz roda v rod«. Kot je še povedal kardinal Rode tudi v šentviški župniji statistično narašča delež neverujočih, kar odseva splošno slovensko stanje, tisto po čemer pa šentviška župnija izstopa so številni in kvalitetni duhovniški poklici v zadnjih desetletjih. Ob tej priložnosti se je kardinal spomnil dveh duhovnikov, šentviških rojakov, ki sta ravno v letošnjem letu umrla, Milana Grdena in Janeza Novaka.
Ob zaključku svete maše se je župnijsko občestvo zahvalilo kardinalu za njegov prihod v Šentvid pri Stični in podporo, ki jo je s svojo navzočnostjo in sveto mašo naklonil župniji. Zahvalo so izrekli tudi županu Dušanu Strnadu, ki se je ob tej priložnosti tudi sam zahvalil za dobro sodelovanje z župnijsko skupnostjo. Zlasti pri različnih skupnih projektih, ki se izvajajo na območju štirih krajevnih skupnosti, ki sestavljajo župnijo. »1000 let predstavlja številne generacije ljudi, ki so se trudili, da bi bilo v tem kraju lepše in bi imeli dobre pogoje za delo, življenje in molitev. Naša dolžnost je da skrbimo za ohranjanje tega kar so ustvarili naši predniki in da tudi sami dodamo svoj delež k slovenski in narodovi zgodovini«, je med drugim povedal župan Strnad. Ob jubileju je župniji podelil spominski kovanec Prijetno domače.
Župnija je ob tej priložnosti izrekla zahvalo tudi domačemu župniku Grošlju, ki je prišel v župnijo pred dvema letoma in je v tem času skupaj z župljani uspešno dokončal gradnjo novega župnijskega doma, z vso vnemo pa je vodil tudi priprave na slovesno praznovanje tisočletnice župnije. Iz rok župnika Grošlja pa je nadškofijsko priznanje za dolgoletno skrb in delo v župniji prejel ključar župnijske cerkve svetega Vida, Jože Kastelic.
Ob sklepu so navzoči lahko prisluhnili orisu tisočletne zgodovine župnije, kardinal Rode pa je blagoslovil spominsko ploščo, ki bo spominjala na praznovanje tisočletnice župnije. Slovesno sveto mašo so s svojim petjem obogatili pevci domačih cerkvenih zborov ob spremljavi Komornega orkestra Glasbene šole Grosuplje.
Zgodovina župnije tudi v sliki in besedi
Slovesno praznovanje se je začelo že v soboto zvečer s predstavitvijo monografije Šentviško tisočletje, katero je župnija izdala ob letošnjem častitljivem jubileju. Obsežna monografija obsega prispevke sedemnajstih avtorjev, tako strokovnjakov kot domačinov, ki so predstavili 1000-letno obdobje delovanja župnije, današnji duhovni utrip kraja in nekatere druge zanimivosti kot so cerkveni zvonovi, orgle, stari mašni plašči in obsežna sakralna dediščina na ozemlju župnije. Po besedah urednikov, mag. Dušana Štepca in Mateja Šteha je Šentvid pri Stični s tem dobil prvo tovrstno strokovno literaturo, ki pa ponuja možnosti za nadaljnjo raziskovanje zgodovine kraja, še posebej ker vsebuje tudi prispevek o bibliografiji Šentvida.
Ob zaključku je bila odprta še razstava avtorice Jelke Rojec, o duhovnem utripu župnije nekoč in danes, ki ostaja odprta za ogled.
.png.png)
