V četrtek je v prostorih Cistercijanskega samostana Stična potekal strokovni posvet »Staranje prebivalstva – nove možnosti. Smo pripravljeni?«, kateri je potekal v organizaciji Razvojnega centra Srca Slovenije in Občine Ivančna Gorica. Številni obiskovalci so se na posvetu seznanili s strateškimi usmeritvami na področju aktivnega staranje na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter spoznali dobre primere slovenske prakse.
Dogodek je bil deležen velike pozornosti in pestre udeležbe predstavnikov iz različnih področij. Interdisciplinarna in medgeneracijska zasedba potrjuje, da v Sloveniji imamo potrebo in voljo po povezovanju, izmenjavi dobrih praks, medsebojnem učenju in iskanju novih priložnosti. Podan je bil poziv po večjem in pogumnejšem vključevanju v evropske projekte, ki lahko zagotovijo tako dodatne vire denarja, kot tudi dodatne dostope do znanj in uspešnih zgodb, povezanih s kakovostnim bivanjem starejših. Kot uspešen primer je bilo predstavljeno Srce Slovenije, ki s spodbujanjem zdravega in aktivnega staranja in povezovanjem lokalnih skupnosti postaja regija medgeneracijskega sodelovanja. Zelo aktivna na tem področju je Občina Ivančna Gorica. Župan Dušan Strnad je na posvetu uvodoma spregovoril o nazivu Starosti prijazna občina, s katerim se že nekaj let ponaša Občina Ivančna Gorica. Poudaril je pomen Sveta za starosti prijazno občino, ki deluje v občini Ivančna Gorica kot županov posvetovalni organ za pomoč in proučevanje problematike starejših občanov in iskanje rešitev za lajšanje težav, s katerimi se ta del populacije srečuje.
Kot poseben gost je o pomenu uporabe pametnih tehnoloških rešitev za čim večjo integracijo socialne in zdravstvene oskrbe spregovoril Edwin Mermans iz nizozemske regije Noord-Brabant, ki je izredno aktivna in prepoznana na področju aktivnega staranja. Predstavil je evropsko mrežo CORAL za kakovostno bivanje starejših, v okviru katere se izmenjujejo znanja in izkušnje ter oblikujejo nove ideje za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in ostale rešitve, ki krepijo kakovost bivanja in omogočajo čim daljše obdobje prebivanja v domačem okolju. Povabil je Slovenijo, da se aktivneje vključuje v evropske mreže in pozval lokalne skupnosti, da se pridružijo obstoječim in razpisanim projektom, saj Bruselj želi več predstavnikov centralne Evrope v udejanjanju zastavljenih ciljev na področju aktivnega in zdravega staranja.
V moderiranem dialogu med Edwinom Mermansom in mag. Ksenijo Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka je bilo ključno sporočilo, da oblikovanje rešitev za starejše lahko temelji le na delu s starejšimi (in ne oddaljeno od njih) in da je pomembno njihovo čim večje vključevanje v celoten proces aktivnosti - od načrtovanja, do testiranja in implementacije. To velja tudi za IKT, kjer posebej v Sloveniji, še prevladuje strah in odpor do sodobnih tehnologij, čeprav so te lahko odlično dopolnilo živim, osebnim stikom in oskrbi, seveda pa nikoli ne morejo nadomestiti medčloveške bližine.
Na posvetu je sodelovala tudi dr. Vesna Dolničar iz Fakultete za družbene vede, dobre prakse s področja aktivnega staranja pa so predstavili: predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak (programi starejših za zdravo in aktivno staranje), podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole (starosti prijazna občina), predsednik Lokalne akcijske skupine Željko Savič (koncept novih vaških jeder z medgeneracijskimi središči v občini Dol pri Ljubljani), župan Občine Šentrupert Rupert Gole (medgeneracijska soseska Šentrupert) in direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek (medgeneracijsko sodelovanje in vzgoja mladih v občini Kamnik).
Posvet se je zaključil s pozitivno energijo in zagonom, da se nadaljuje s projekti in poišče priložnosti za plemenitenje že obstoječih virov ter vzpostavlja nova javno-zasebna partnerstva kot tudi aktivnejše nacionalne politike, ki bodo podprle kakovost bivanja v slovenskem prostoru.
.png.png)
