Na podlagi 100. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/15- UPB1 in 162/21 ter Uradno glasilo e-občina št. 14/24) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 16. redni seji dne 23.9.2024 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica, ki vsebuje:
- Odlok o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 4/02) in
- Odlok o spremembah in dopolnitvah št.1 Odloka o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica (Uradno glasilo e-občina, št. 27/24).
Številka: 3503-0003/2021-86
Datum: 23.09.2024
Občina Ivančna Gorica
Dušan Strnad, župan
ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBMOČJE KAMNOLOMA PODSMREKA V OBČINI IVANČNA GORICA (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje, pod št. projekta 151/99 z datumom November 1999 (v nadaljevanju besedila UN), in ki je sestavni del tega odloka, z naslednjo vsebino:
A/ Splošni del
B/ Tekstualni del
C/ Grafični del:
4.1 Izsek iz veljavnega OPN Občine Ivančna Gorica s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
4.2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
4.3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4.4 Ureditvena situacija – delovna
4.5Ureditvena situacija – sanacija
4.6 Ureditvena situacija – dokončna krajinska sanacija
4.7 Karakteristični prerezi
4.8 Prikaz ureditev glede poteka omrežji in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4.9 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in kulturne dediščine, ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
4.10 Parcelacija.
(2) Spremembe in dopolnitve UN je, v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., pod št. projekta 08/2020.
(3) V zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu se akt vodi pod ID št. 2713.
II. USKLAJENOST UN S PLANSKIMI AKTI OBČINE IVANČNA GORICA
2. člen
Predvidene ureditve znotraj ureditvenega območja UN so usklajene s planskimi izhodišči Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17-UPB).
III. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA UN
3. člen
Meja ureditvenega območja UN poteka po meji enote urejanja prostora (EUP) PSM-OPPN, kot je določena v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17-UPB). Velikost ureditvenega območja je približno 15,73 ha.
4. člen
Parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja, so naslednje: 143/22, 143/23, 145/1, 145/2, 145/3, 145/14, 149/9 del, 149/10 del, 149/12, 149/15 del, 149/16 del, 149/18, 149/19, 149/29, 149/32, 149/34 del, 149/37, 149/38, 149/42, 149/49 del, 149/50 del, 149/66, 149/67, 149/68, 149/72, 150/3 del, 154/4 del, 154/5, 154/6, 154/7, 156, 157/5, 157/6, 157/7, 189/3, 189/4, 189/5 del, 189/7, 189/9 del, 189/10 del, 189/12, 542/26 del, vse v k.o. Draga.
IV. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN POSEGANJE V PROSTOR
lV.a Opredelitev posameznih območij in namembnosti
5. člen
UN za kamnolom Podsmreka določa način, obseg in pogoje pridobivanja tehničnega kamna v območju pridobivalnega prostora kamnoloma Podsmreka ter ukrepe za sanacijo kamnoloma med in po končanem pridobivanju.
UN za kamnolom Podsmreka določa namembnost površin ter pogoje za urejanje v območju drugih površin znotraj ureditvenega območja, ki niso zajete v pridobivalnem prostoru, ter v območju vplivnega pasu pridobivalnega prostora.
6. člen
UN kamnoloma Podsmreka določa znotraj meje, ki je opredeljena v 3. členu tega odloka, naslednje površine in njihove namembnosti:
| oznaka |
namembnost območja urejanja: |
velikost v ha: |
| PPK |
PRIDOBIVALNI PROSTOR KAMNOLOMA PODSMREKA |
11,69 |
| OD |
OBMOČJE DELAVNIC |
1,09 |
| G 1-3 |
OBMOČJE LESNOPROIZVODNEGA GOZDA |
1,81 |
| VOG |
VAROVANO OBMOČJE GRADU PODSMREKA |
1,14 |
| |
UREDITVENO OBMOČJE UN skupaj |
15,73 |
7. člen
Ureditveno območje kamnoloma je namenjeno:
- predvsem za pridobivanje tehničnega kamna (dolomita) - območje urejanja z oznako PPK;
- površinam za spremljajoče dejavnosti na območju delavnice (za predelavo peska) - območje urejanja z oznako OD;
- varovanim površinam gradu Podsmreka, kjer so možne ureditve za kulturno pričevalno, turistično in gostinsko dejavnost - območje urejanja z oznako VOG,
- druge površine znotraj ureditvenega območja - gozdne površine - območja urejanja z oznako G1, G2 in G3; za vse te površine je predlagana opredelitev statusa gozd s posebnim pomenom ter s tem prepoved poseganja v gozd razen tistih posegov, ki so dovoljeni v gozdovih s posebnim pomenom.
8. člen
Vplivni pas pridobivalnega prostora kamnoloma Podsmreka mora biti določen z rudarskim projektom, na osnovi opredelitev za urejanje iz UN.
IV.b Opredelitev predvidenih ureditev znotraj meje ureditvenega območja UN
9. člen
Znotraj ureditvenega območja UN so predvidene naslednje ureditve / posegi v prostor:
1. v območju pridobivalnega prostora PPK:
a) v območju za izvajanje rudarskih del za pridobivanje tehničnega kamna (po rudarskem projektu):
1. nadaljnja uporaba platoja za separacije (MS) ter platoja za vsipavanje v drobilce (MD) do konca pridobivanja;
2. poglobitev osnovnega platoja kamnoloma (OP) na dno kamnoloma (DK) za 10 do 15m; v končni fazi izvedba usedalnika (U);
3. v začetni fazi je predvidenih 7 etaž kamnoloma s širino 10m – 15m in višino 15m, pri čemer najvišja etaža ne sme preseči kote 455,00m nadmorske višine, z vmesnimi brežinami v delovnem naklonu; pridobivanje v kamnolomu mora potekati tako, da ne bo prizadeta pot na parceli št. 149/10 k.o Draga; po tej poti tudi ni dovoljena vožnja s tovornjaki za potrebe kamnoloma.
4. da bo omogočena sanacija v območju pridobivanja, je potrebno v rudarskem projektu oblikovno in časovno opredeliti delitev delovne višine etaže na dva dela z višino 7,5m in s tem ureditev vmesne etaže; tako je pred sanacijo potrebno oblikovati 11 etaž s širino 5m - 7,5m oziroma na vzhodnih delih kamnoloma tudi več in višino 7,5m, brežine etaž pa ne smejo presegati naklona 70 stopinj;
5. ureditev površin in objektov ter naprav za spremljajoče dejavnosti v peskokopu: zbiranje gradbenih ruševin (GR) in predelava v gradbene produkte (po postopku R5) samo za potrebe izvedbe sanacije tega kamnoloma z zasipanjem z inertnimi odpadki;
b) območje drugih ureditev in površin:
1. objekti za potrebe kamnoloma ostanejo v uporabi do konca pridobivanja ter zanje velja možnost vzdrževalnih del, adaptacij in rekonstrukcij ter nadomestnih gradenj v smislu posodobitve;
2. opredelitev in ureditev območja za jalovino;
3. interne ceste v območju PPK: glavna dovozna cesta do območja PKK - na osnovni plato ter na etaže, obstoječa gozdna pot s predvideno rekonstrukcijo v glavno dovozno cesto na etaže ter podaljšanje glavne dovozne ceste za dostop na etaže;
4. delovne ceste na etaže;
5. v območjih obstoječih gozdnih površin se raba ne sme spreminjati;
6. sprotna sanacija:
-
- nadaljevanje zazelenitve v območju začete sanacije na zahodnem robu območja PPK;
- tehnična in biološka sanacija (sprotno oblikovanje reliefa in zazelenitev) na vseh terasah na katerih se doseže končni obseg pridobivanja;
- sanacija odsekov sedaj nezavarovanega gozdnega roba - zazelenitev;
- zazelenitev na določenih območjih dodatne zazelenitve znotraj območja PPK.
7. končna sanacija po končanem pridobivanju v kamnolomu skladno s konceptom sanacije iz tega UN (tehnična, biološka in krajinska sanacija), najkasneje 10 let po zaključku pridobivanja na območju celotnega tega kamnoloma, z odstranitvijo obstoječih objektov in povrnitvijo površin prvotni rabi v skladu z nadrejenimi prostorskimi akti.
2. v območju za spremljajoče dejavnosti – območje delavnice OD:
a) ureditev površin in objektov ter naprav za spremljajoče dejavnosti v peskokopu:
- pisarne se uredijo v montažnih kontejnerjih na manipulativnem platoju ob delavnici;
- zbiranje gradbenih ruševin (GR) in predelava v gradbene produkte (po postopku R5) samo za potrebe izvedbe sanacije tega kamnoloma z zasipanjem z inertnimi odpadki;
- betonarna (8.);
- za objekt 2 - delavnica - je dovoljena dozidava do 50% osnovnega tlorisa;
- nadaljnja uporaba manipulativnega platoja ob delavnici (MP) do konca pridobivanja;
- ureditev površin za parkiranje (PSM) ob objektu 2 kot prostor za parkiranje strojne mehanizacije;
b) ohranjanje obstoječih gozdnih površin;
c) nadaljnja uporaba platoja za separacije (MS) ter platoja za vsipavanje v drobilce (MD) do konca pridobivanja;
d) objekti za potrebe tega kamnoloma (2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) lahko ostanejo v uporabi do konca pridobivanja ter zanje velja možnost vzdrževalnih del, adaptacij in rekonstrukcij ter nadomestnih gradenj v smislu posodobitve.
3. v varovanem območju gradu Podsmreka – območje VOG:
a) ureditev površin in gradu Podsmreka za kulturno pričevalno, turistično in gostinsko dejavnost:
- dovoljena je rekonstrukcija in adaptacija za kulturno pričevalno, turistično in gostinsko dejavnost;
- dovoljene so potrebne zunanje ureditve za funkcioniranje objekta (komunalne ureditve, parkirne površine, parkovne ureditve);
b) Za načrtovanje vseh posegov znotraj območja VOG je potrebno pridobiti k projektni dokumentaciji smernice in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine; pri izvajanju posegov pa je potrebno zagotoviti nadzor pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
c) v območjih obstoječih gozdnih površin se raba ne sme spreminjati;
d) sprotna sanacija:
- sanacija odsekov sedaj nezavarovanega gozdnega roba – zazelenitev;
- zazelenitev na določenih območjih dodatne zazelenitve znotraj območja VOG.
4. v obrobnih gozdnih območjih - območja G1, G2 in G3:
a) v območjih obstoječih gozdnih površin G1, G2 in G3 se raba ne sme spreminjati;
b) opredelitev v gozd s posebnim pomenom; vsi posegi v gozd so dovoljeni le ob upoštevanju pogojev za tovrstne gozdove; obvezna je sanacija gozdnih robov.
IV.c Pogoji za pridobivanje tehničnega kamna
10. člen
Rudarska dela pri pridobivanju tehničnega kamna smejo potekati le znotraj mej, ki so v tem odloku opredeljene kot pridobivalni prostor za pridobivanje tehničnega kamna tako, da se odobrenim mejam ne približa več kot za 5m.
11. člen
V okviru prostora iz prejšnjega člena je potrebno z rudarskim projektom za pridobitev koncesije opredeliti tehnologijo izvajanja del, s katerimi bo mogoče, v okviru izhodišč iz UN iz 1. člena tega odloka, zagotavljati maksimalni letni izkop tehničnega kamna v višini 83.000 m3 na leto oziroma v povprečju do 400 m3 na dan.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri pridobivanju tehničnega kamna morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; opredeljeni morajo biti na osnovi ocene tveganja in določitvijo ustreznih ukrepov za odpravo zmanjšanja tveganj v okviru veljavnih predpisov s področja izkoriščanja mineralnih surovin, s področja varstva okolja ter pravil rudarske stroke.
12. člen
V primeru, da bi nosilec rudarske pravice nameraval bistveno spremeniti tehnologijo pridobivanja tehničnega kamna in velikost odkopa, si mora pred tem pridobiti strokovno mnenje pooblaščene institucije o tem, da je velikost vplivov nove tehnologije pridobivanja na okolje manjša od predhodno uporabljane tehnologije.
IV.č Pogoji za posege in urejanje v vplivnem pasu pridobivalnega prostora
13. člen
V prostoru vplivnega pasu pridobivalnega prostora, ki mora biti opredeljen v rudarskem projektu, zaradi posledic pridobivanja v kamnolomu ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v tem prostoru in kot so določene z sedaj veljavnim Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17-UPB).
Nosilec rudarske pravice je dolžan poplačati pravično odškodnino občanom, ki prebivajo v vplivnem pasu pridobivalnega prostora in izven njega, za škodo na njihovih objektih in zemljiščih, ki bi nastala zaradi posledic pridobivanja tehničnega kamna v kamnolomu. Drugačne interese v vplivnem pasu pridobivalnega prostora lahko nosilec rudarske pravice uveljavlja le sporazumno z lastniki zemljišč in objektov.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOCJA UN
V.a Promet
14. člen
Dovoz do kamnoloma je po novozgrajeni krajevni cesti (A-A), ki poteka od rekonstruirane ceste Ivančna Gorica - Višnja Gora, preko nadvoza nad avtocesto Višnja Gora - Bič, mimo naselja Podsmreka do gradu Podsmreka. 150 m pred gradom Podsmreka je odcep do kamnoloma, ki vodi na manipulacijski plato kamnoloma. Novozgrajena krajevna cesta ima ustrezne elemente in izvedbo za prevoz težkih tovornjakov.
15. člen
Interne ceste v kamnolomu so makadamske in se prilagajajo s širitvijo kamnoloma oziroma odpiranjem novih etaž. Interne ceste v kamnolomu morajo biti ustrezno označene in opremljene s prometno signalizacijo.
Parkirišče kolesnih vozil in strojev (PSM) je predvideno pri objektu delavnica. Parkirišče mora biti izvedeno z betonskim tlakom in opremljeno z lovilcem olja. Pri vhodu na etaže kamnoloma je potrebna izvedba manjše betonske ploščadi (GR) za zbiranje gradbenih ruševin ter parkiranje vozil in strojev z gosenicami, ki mora biti opremljena z lovilcem olja.
V.b Kanalizacija
16. člen
Odpadna komunalna voda iz delavnice in pisarn se odvaja v malo komunalno čistilno napravo. Delavnica ima neprepusten betonski tlak in lovilec odpadnega olja.
Odpadna padavinska voda s streh se odvaja v obstoječi odprti jarek na jugu in dalje v potok. Voda z betonskega platoja PSM in GR mora biti predhodno očiščena v lovilcu olj.
Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
- predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v voda in javno kanalizacijo,
- predpis o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
- predpis o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest,
- predpis o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
V.c Vodovod
17. člen
Oskrba s pitno in sanitarno vodo za potrebe kamnoloma je zagotovljena iz lokalnega vodovoda. Zajetje je locirano nad območjem kamnoloma. Iz zajetja je speljan cevovod do črpalnice pri vhodu v kamnolom, iz črpalnice pa do vodovodnega rezervoarja nad gradom Podsmreka.
V.č Elektro omrežje
18. člen
Kamnolom se oskrbuje iz obstoječe transformatorske postaje. Nizkonapetostni razvod elektrike po kamnolomu mora biti v kabelski izvedbi.
Za vse posege v varovalni pas obstoječe elektroenergetske infrastrukture je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja oz. mnenja upravljavca omrežja ter naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito vodov in naprav, kjer je to potrebno.
V.d PTT omrežje
19. člen
V delavnici in v pisarniškem objektu je obstoječ priključek telefona. Dovod je v kabelski izvedbi. Investitor zaradi širitve kamnoloma ne predvideva dodatnih telefonskih priključkov.
VI. POGOJI ZA ODVODNJAVANJE KAMNOLOMA
20. člen
Območje kamnoloma leži na sredje triadnem neplastovitem dolomitu in deloma na zgornjetriadnem dolomitu. Po hidroloških kriterijih je dolomit srednje prepusten in predstavlja vodonosnik z razpoklinsko poroznostjo. Meteorne vode z etaž in platoja kamnoloma ter zaledne površinske vade, ki se stekajo v kamnolom, po večini poniknejo že na etažah in na platoju kamnoloma. Ob izdatnejših padavinah se meteorna voda, ki ne ponikne, steka v poglobitev na jugozahodnem delu platoja kamnoloma (na koti 357 m), kjer v nekaj dneh ponikne. Plato kamnoloma na koti 362,5 m je proti zahodu zajezen z 15 m visokim jezom iz raščenega dolomita tako, da ta plato, do kote prve etaže, tvori akumulacijski bazen kapacitete 138.500,00 m3 (ki bo dosežena v končni fazi pridobivanja, pred začetkom končne sanacije). Akumulacijski bazen lahko v celoti zadrži stoletno meteorno vodo, ki potem v doglednem času ponikne v dolomitni podlagi. S tako ureditvijo kamnoloma je zagotovljeno, da zaradi povečanja kamnoloma niso dodatno obremenjeni obstoječi odtočni jarki proti potoku Višnjica in obstoječi propusti pad avtocesto in regionalno cesto. Odvodnjavanje se uredi na način, da ne prihaja do izpiranja onesnaževal in prahu, da se ne povzroča kalnosti potoka Višnjica. Padavinske vode iz asfaltiranih površin in vode za oroševanje asfaltiranih voznih površin se pred izlivom v Višnjico očistijo v usedalnikih in lovilcih olj.
Zaradi preprečitve erozije brežin po končani eksploataciji kamnoloma, je predviden sistem jarkov na etažah, po katerih se odvaja meteorna voda do kanalet, ki so položene radialno na pobočje in odvajajo meteorno vodo na plato kamnoloma (kota 370m) in naprej po jarkih do poglobitve na jugozahodnem delu platoja, kjer poniknejo.
Manipulativni plato ob delavnici in separaciji (na koti 366m) in plato za vsipavanje v drobilnike (na koti 375 do 376 m) se odvodnjavata s površinskimi jarki, deloma pa z meteorno kanalizacijo. Višek vode, ki ne more ponikniti že na platojih, se odvaja v zadrževalnik - usedalnik na jugozahodnem robu spodnjega manipulacijskega platoja, od koder odteka, preko prelivnega objekta, v odprtem jarku proti potoku Višnjica. Površina manipulativnih platojev se zaradi povečanja kamnoloma ne povečuje, zato za odtok meteorne vode zadoščajo obstoječi jarki in propusti.
Za izgradnjo odvodnjavanja platojev in pripadajočega usedalnika je potrebno izdelati projekt za izvedbo, ki bo sestavni del rudarskega projekta.
V objektih skladišča materiala in strojni delavnici morajo biti vgrajeni lovilci maščob.
Po končanem pridobivanju tehničnega gradbenega kamna bodo vsi objekti odstranjeni, kanalizacija pa opuščena.
VII. POGOJI ZA KRAJINSKO UREJANJE KAMNOLOMA
(med in po končanem izkoriščanju)
21. člen
Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, pripravo terena pred in med izkoriščanjem ter sanacijo prostora po končanem odkopavanju. Za južni del kamnoloma se izvede tehnična in biološka sanacija po načrtu krajinske arhitekture na način, da se izvedejo sanacijske etaže z ustreznim naklonom, ki se jih prekrije z ustreznim slojem živice (vsaj 0,4 m) in zasadi z vegetacijo. Sprotna sanacija se izvaja v času delovanja kamnoloma, neposredno po odkopu materiala na terasah na katerih se doseže končni obseg pridobivanja.
Severni del kamnoloma (južno pobočje) se predvideva opcijska sanacija:
- Krajinska sanacija po načrtu krajinske arhitekture (ki ga mora zagotoviti nosilec rudarske pravice pred izvedbo) z zasipom in pogozditvijo, ki se izvede v dveh korakih: v prvem koraku se izvaja rudarska sanacija (samo tehnična in ne biološka – formiranje ustreznih teras, od zgoraj navzdol), nato se v drugem koraku izvede krajinska sanacija z zasipom in pogozditvijo (terase se v celoti zasuje/prekrije z zemeljskim izkopom ali drugim primernim mineralno-organskim materialom po postopku R10 (ali inertnimi gradbenim odpadki) v naklonu okoliškega pobočja (stabilnost predhodno preveri in potrdi geomehanik) in nato prekritje z ustreznim slojem živice (vsaj 0,4 m) ter pogozdi, da se pobočje povrne v izgled okoliškega gozda.
- V kolikor lastnik kamnoloma ne bi mogel zagotoviti zadostne količine zasipnega materiala za krajinsko sanacijo, se lahko severni del kamnoloma sanira na enak način kot južni del kamnoloma (tehnična in biološka sanacija).
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
VIII.a Varovanje naravne in kulturne dediščine in dobrin splošnega pomena
22. člen
Za vse posege znotraj opredeljenaga varovanega območja gradu Podsmreka (območje VOG) je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; nadzor je potreben v času načrtovanja in izvajanja posega.
Pogoji za oblikovanje kamnoloma, za pripravo terena pred in med pridobivanjem ter za sanacijo prostora po končanem odkopavanju (tehnično in agrobiološko rekultivacijo), kot so opredeljeni s tem UN, so obvezni za zmanjšanje vplivov na okolje.
VIII.b Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
23. člen
Za varovanje bivalnega in delovnega okolja znotraj meje ureditvenega območja UN kamnoloma in znotraj varovalnega pasu kamnoloma mora nosilec rudarske pravice upoštevati naslednje pogoje:
- Med izvajanjem del pri izkoriščanju tehničnega kamna mora nosilec rudarske pravice izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti pri miniranju (varnost pred razmetom, zračnim udarom in potresi).
- Nosilec rudarske pravice mora zagotoviti redno spremljanje sprememb (monitoring): tal - plazenje tal, stanje vegetacije; biosfere - uspešnost sadnje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst v okviru sprotne in končne sanacije kamnoloma; hrupa; imisije prašnih delcev v zrak ter odpadkov.
- Skupna doba pridobivanja tehničnega kamna mora biti opredeljena v rudarskem projektu ob upoštevanju pogojev za zmanjševanje negativnih vplivov kamnoloma na okolje na s predpisi določene sprejemljive mejne vrednosti v povezavi z optimalno istočasno odprto površino kamnoloma; skupna doba mora vključevati začetek zaključevanja pridobivanja ter začetek in zaključek sanacije kamnoloma po končanem pridobivanju; ob morebitnem mirovanju ali konzervaciji kamnoloma (pred zaključevanjem oziroma med odkopavanjem) je nosilec rudarske pravice dolžan območje kamnoloma zaščititi in pričeti s sanacijo kamnoloma.
- V prostoru ureditvenega območja UN je potrebno onemogočiti odlaganje smeti ter izlitje nafte in naftnih derivatov. Strogo je prepovedano menjavanje olja v motorjih izven za to določenega prostora.
- Jalovino je potrebno deponirati na območju kamnoloma, znotraj pridobivalnega prostora, ter jo uporabiti pri sanaciji.
- Pri izvajanju del v kamnolomu, vključno z internim transportom, pripravo mineralnih agregatov, manipulacijami s pridobljeno mineralno surovino in pripravljenimi agregati in betonarno je treba zagotoviti postopke, ki bodo zmanjševali emisije prahu. Skladno z določili veljavnih predpisov s področja varstva zraka je potrebno nadzorovati brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu. Potrebno je upoštevati veljavni predpis o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter najmanj 1x / 5 let opravljati meritve emisij - prahu v zrak.
- Hrup dejavnosti v kamnolomu, vključno s transportom materiala, naj se zmanjša na najmanjšo možno raven, da ne bo moteč pri stanovalcih v bližini. Bolj hrupne dejavnosti naj se ne izvajajo v jutranjih in večernih urah. Zaradi bližine naselij je pri izvajanju del za pridobivanje tehničnega kamna v okviru pridobivalnega prostora ter pri drugih posegih znotraj ureditvenega območja UN potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja hrupa. Najmanj 1x / 3 leta je potrebno opraviti meritve hrupa. Redno naj se spremlja in upošteva pritožbe in pobude občanov za zmanjševanje vplivov hrupa.
- V varstvenem pasu je potrebno zagotoviti enake pravice oziroma razvojne možnosti občanom, kot v ostalih okoliških območjih, kot jih določa veljavna urbanistična regulativa za urejanje prostora in druge posege v varstvenem pasu. Pri tem je v območju varstvenega pasu potrebno smiselno upoštevati določila za urejanje kot so določena z veljavno prostorsko regulativo - Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17-UPB)
VIII.c Posebni varstveni ukrepi med obratovanjem kamnoloma
24. člen
Posebni varstveni ukrepi morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del na osnovi določil drugega odstavka 11. člena tega odloka oziroma ob upoštevanju določil zakona, ki ureja rudarstvo in predpisa o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih ter ustreznih evropskih norm pred potresnim delovanjem, v delih, ki se nanašajo na varstvene ukrepe.
Upravljavec kamnoloma mora imenovati odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer, vodenje obratovalnega dnevnika in redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti.
Treba je zagotoviti vse ukrepe za varovanje tal ter površinskih in podzemnih voda pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, v zadostnih količinah in s tem varovanja zdravja ljudi.
Prostori in mesta, kjer se bodo popravljali, vzdrževali in parkirali stroji, pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi in se redno prazni.
Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda.
Za betonarno in pranje kamionske opreme za prevoz betona je potrebno zagotoviti ustrezno čiščenje in odvajanje industrijske odpadne vode, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Uporablja naj se razstreliva brez toksičnih ostankov, pakirana v trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini.
Z vsemi morebitnimi nevarnimi odpadki (razsuto razstrelivo, odpadna olja, z olji onesnažene krpe, onesnažena absorpcijska sredstva ipd.) je treba ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki (skladiščenje v vodotesnih posodah z označeno vrsto in klasifikacijsko številko, oddaja pooblaščenemu zbiralcu, ki izda evidenčni list). Nastajajo tudi komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih posodah.
Za primere nesrečnih dogodkov je treba izdelati navodila za ukrepanje, s katerimi morajo biti seznanjeni in ustrezno usposobljeni vsi delavci v območju pridobivalnega prostora. Pooblaščene osebe morajo biti v 24-urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.
Na območju morajo biti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna adsorpcijska sredstva zadostnih količin za nevtralizacijo celotne količine goriva.
V bližini lokacije je treba imeti rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izklop onesnažene zemljine. Onesnaženje je treba takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati, odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Izdelati je treba analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
Vsa nesrečna razlitja in dogodke je treba vpisati v gradbeni dnevnik in o tem obvestiti pristojne službe.
V zvezi s predelavo gradbenih odpadkov in zasipavanjem/prekritjem z zemeljskim izkopom ali inertnimi gradbenimi odpadki je treba upoštevati določila naslednjih predpisov:
- predpis, ki ureja odpadke,
- predpis, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
- predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih in
- predpis, ki ureja obdelavo odpadkov v premičnih napravah.
VIII.č Ukrepi za obrambo in zaščito
25. člen
K vsem objektom je potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.).
Požarno vodo je potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to smiselno, oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz zbiralnika v kamnolomu.
Za posamezne nove dejavnosti v objektih, ki so dovoljene s tem UN, je na osnovi izračuna požarne povečane obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati taksne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.
IX. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UN
26. člen
Po končanem pridobivanju je potrebno skladno z določili tega odloka opraviti vsa dela in ukrepe za dokončno sanacijo, odstranitev objektov in vrnitev površin prvotni rabi (gozd, naravno okolje).
27. člen
Nosilec rudarske pravice mora pri pridobivanju tehničnega kamna ter pri sanaciji kamnoloma upoštevati:
- obseg in način izvajanju rudarskih del za pridobivanje tehničnega kamna ter rekultivacije in biološke sanacije površin kamnoloma, kot je določeno v tem odloku;
- ne sme spreminjati namembnosti površin in objektov, razen za namene kot jih določa UN iz 1. člena tega odloka
28. člen
Nosilec rudarske pravice lahko po uveljavitvi tega odloka zaprosi pristojni organ za pridobitev rudarske pravice oz. koncesije na podlagi ustreznega rudarskega projekta, ki mora biti skladen s tem odlokom.
29. člen
Investitor realizacije ureditvenega natrta za območje kamnoloma Podsmreka je Peskokop Universal d.o.o. oziroma njegovi pravni nasledniki.
29.a člen
Po prenehanju veljavnosti tega odloka, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine Ivančna Gorica po končanem pridobivanju in končni sanaciji, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje Občine Ivančna Gorica.
Dopustne so začasne ureditve za namen rekreacije, športa in kulturnih dogodkov.
Odlok o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 4/02) vsebuje naslednje končne določbe:
X. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
31. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ivančna Gorica ter pri Upravni enoti Grosuplje.
V primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta oziroma spremljajočega gradiva se šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem glasilu e-občina. Če se razlike pojavijo pri grafičnem delu sprejetega prostorskega akta ali spremljajočega gradiva, se kot veljavna šteje različica, objavljena v prostorskem informacijskem sistemu.
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Odlok o spremembah in dopolnitvah št.1 Odloka o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v občini Ivančna Gorica (Uradno glasilo e-občina, št. 27/24) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNE DOLOČBE
27. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
