Na podlagi 124. in v povezavi z 129. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE in 95/23-ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) ter 30. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 - uradno prečiščeno besedilo in 162/21 in Uradno glasilo e-občina, št. 13/25) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji 21. redni seji dne 23. 4. 2025 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE UREJANJA G4 – NOVE OSNOVNE ŠOLE V VIŠNJI GORI
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta za območje urejanja G4 – nove osnovne šole v Višnji Gori, ki je bil sprejet z odlokom in objavljen v Uradnem vestniku občine Ivančna Gorica, št. 8/96 ( v nadaljnjem besedilu: SD ZN).
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na območje celotnega zazidalnega načrta. Spremenijo se vsi členi odloka, tako da se glasijo:
»I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt za območje urejanja G4 – nove osnovne šole v Višnji Gori (v nadaljnjem besedilu: ZN G4).
(2) ZN G4 je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3).
(3) V postopku priprave ZN G4, na osnovi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, št. 3563-0102/2022-3, z dne 12.12.2022 in dopolnilnega mnenja št. 3563-0102/2022-5, z dne 23.1.2023, presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja ni potrebno izvesti.
(4) ZN G4 je izdelal Arhe, d.o.o., Židovska steza 4, Ljubljana, v letu 1996. SD ZN, ki mu je bila dodeljena ID. št. 3423 je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. OPPN-2/2022.
2. člen
(vsebina in oblika)
(1) ZN G4 vsebuje tekstualni in grafični del, izdelan je v digitalni obliki, hramba in vpogled vanj pa se zagotavljata v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
- opis prostorske ureditve,
- umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
- splošna določila,
- podrobna določila,
- zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- načrt parcelacije,
- faznost izvedbe prostorske ureditve,
- drugi pogoji in zahteve za izvajanje ZN,
- odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
- končne določbe.
(3) Grafični del SD ZN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica
2. Pregledna situacija
2.1. Pregledna situacija s prikazom rušitev
3. Pregledna situacija na DOF
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
5. Ureditvena situacija
6. Ureditvene enote
7. Prometna situacija
8. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
9. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
10. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
11. Načrt parcelacije
12. Zakoličbena situacija.
3. člen
(spremljajoče gradivo)
Spremljajoče gradivo ZN G4 je:
1. Poročilo o sodelovanju z javnostjo
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Usmeritve nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Elaborat ekonomike
7. Mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja
8. Obrazložitev in utemeljitev akta
9. Povzetek za javnost.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- EO: enostavni objekt,
- FI: faktor izrabe gradbene parcele,
- FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
- GJI: gospodarska javna infrastruktura,
- NO: nezahtevni objekt,
- OPN: občinski prostorski načrt,
- ZN: zazidalni načrt - občinski podrobni prostorski načrt.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) V ZN G4 so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Ur. l. RS, št. 36/17-UPB).
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi in sicer:
ureditvena enota:
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dopustnih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,
območje za razvoj objekta(ov):
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev,
osnovni objekt/kubus:
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene ipd.
II. TEKSTUALNI DEL
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
6. člen
(prostorske ureditve)
S tem ZN se na območju dela naselja Višnja Gora načrtuje ureditev:
- območja za razvoj površin za izobraževanje,
- območja športnih in rekreacijskih površin,
- pripadajočih zunanjih površin in
- gospodarske javne infrastrukture.
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(območje urejanja)
(1) Območje ZN G4 je locirano na JZ delu naselja Višnja Gora.
(2) Območje urejanja je na dan sprejema tega odloka omejeno z naslednjimi mejami med zemljiškimi parcelami:
- Na vzhodu poteka meja vzdolž Ceste na Polževo in sicer po stiku te ceste in meje parc. št. 336 in parc. št. 337.
- Na jugu poteka meja vzdolž Ceste Dolenjskega odreda in sicer po stiku te ceste in meje parc. št. 335, meje parc. št. 243/6, meje parc. št. 243/48 ter meje parc. št. 243/14.
- Na zahodu poteka vzdolž Ceste Talcev in sicer po stiku te ceste in meje parc. št. 243/14, meje parc. št: 243/13, meje parc. št. 243/12 in meje parc. št.243/11.
- Na severu poteka meja severno od meje med parcelama 243/7 in 243/1 ter meje med parcelami 337 in 243/1 ter 343/2, vse k.o. Dedni Dol.
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami ter vodnogospodarske ureditve lahko segajo tudi izven v tem členu navedenega območja.
8. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja s površino cca 1,5 ha je razdeljeno na dve ureditveni enoti (UE) in sicer:
- UE A – območje šole, s površino cca 8.081 m²,
- UE B – območje ureditev za šport, s površino cca 5.279 m².
Na stiku obeh enot je območje prehajanja ureditvenih enot, s površino 1.184 m².
9. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v ZN G4 bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici območja ter zemljišča potrebna za gradnjo GJI.
(2) Del obravnavanega območja se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste. Posegi v varovalni pas ceste se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(3) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(4) Predvidene ureditve strug vodotokov Pregelj in Pahov graben, ki so del ZN G4, se načrtujejo v luči celovite rešitve glede poplavne varnosti v območju in v skladu z izdelanim hidrološko hidravličnim elaboratom ter geomehansko študijo.
(5) Objekti v območju morajo biti projektirani, grajeni, vzdrževani in odstranjeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem ponovna uporaba in možnost recikliranja objektov in njihovih delov ter gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin.
10. člen
(koncept prostorske ureditve)
(1) V ureditveni enoti UE A, na južnem delu ZN G4, je lociran kompleks šole. Stavba se členi v tri trakte, ki se oblikujejo kot povezane stavbne mase in so razviti v smeri od juga proti severu. Južni trakt je postavljen vzporedno ob Cesto Dolenjskega odreda, zahodni in vzhodni trakt pa sta vzporedna med seboj in s Cesto Talcev oz. Cesto na Polževo.
(2) V ureditveni enoti UE B na severnem delu ZN G4 se umesti parkovne zelene in športne površine tako za potrebe šole, kot tudi za potrebe javnosti.
(3) V osrednjem delu območja, v območju prehajanja med obema enotama, se grajeno tkivo šole preplete z ureditvami za šport, igrišči in zelenimi površinami območja.
3. SPLOŠNA DOLOČILA
11. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
V ZN G4 se dopušča naslednje dejavnosti:
- P IZOBRAŽEVANJE,
- R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI,
- S DRUGE DEJAVNOSTI.
12. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju UE A in na območju prepletanja obeh enot so ne glede na zahtevnost dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev in
nestanovanjske stavbe, ki dopolnjujejo dejavnost šole (čebelnjaki, ute, paviljoni, ipd…).
(2) Na območju UE B in na območju prepletanja obeh enot so ne glede na zahtevnost dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
1265 Stavbe za šport,
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
2411 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas in
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(3) Na celotnem območju so dopustni gradbeni inženirski objekti gospodarske (javne) infrastrukture.
13. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
Na območju ZN G4 so dopustne naslednje vrste gradenj in del:
- gradnje novih objektov,
- rekonstrukcije objektov,
- sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
- vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
- odstranitve objektov oz. njihovih delov,
- dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
14. člen
(dopustna izraba prostora)
Na območju UE A in na območju prehajanja med obema enotama je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ 2,0. Na območju UE B je dopusten faktor izrabe največ 1,0.
15. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja ZN G4 so:
- najmanj 4,0 m - za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
- najmanj 1,5 m - za vse pomožne objekte, razen za ograje, podporne in oporne zidove, urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m.
(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena so manjši odmiki objektov od mej sosednjega zemljišča dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena so lahko brez odmikov od mej sosednjih zemljišč postavijo naslednji pomožni objekti (enostavni, nezahtevni):
- utrjene dovozne poti in dvorišča,
- infrastrukturni objekti,
- peš pot in kolesarska steza,
- podzemni objekti.
(4) Pri določanju lege objektov v območjih ogroženih zaradi poplav velja, da se objekte locira tako, da je zagotovljen čim večji odmik od vodotoka oziroma čim manjši razred poplavne nevarnosti.
(5) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste, upoštevati morajo zahteve za zagotavljanje preglednosti in prometne varnosti v soglasju z upravljavci cest.
(6) Ne glede na določila prvega in petega odstavka tega člena, je lahko odmik južnega trakta šole ob Cesti Dolenjskega odreda v delu čakališča za šolski avtobus najmanj 3,5 m od notranjega roba hodnika za pešce, odmik opornega zidu in nadstrešnice na čakališču pa najmanj 0,5 m od parcele ceste.
4. PODROBNA DOLOČILA
16. člen
(splošni urbanistično – arhitekturni pogoji v UE A in na območju prehajanja)
(1) Območje kompleksa šole se oblikuje prepoznavno, kot poseben poudarek v prostoru in točka identifikacije. Ob Cesti Dolenjskega odreda je na jugu območja ZN G4 gospodarski in upravni trakt (v nadaljevanju južni trakt) šolskega poslopja z uvozom na gospodarsko dvorišče in peš dostopom na šolski trg. Južni trakt je oblikovan iz dveh, med seboj zamaknjenih vzporednih kubusov. Tlorisni gabarit južnega trakta je po dozidavi (FAZA A) največ 50 x 22 m. Ob Cesti Dolenjskega odreda je objekt gabarita do P+1, z ravno lahko zeleno streho ali teraso na strehi, v delu proti zahodnem traktu pa se dvigne do gabarita P+2. Višinski gabarit južnega trakta je največ 11 m. Glavni vhod v stavbo se oblikuje jasno in mestotvorno.
(2) Sklop šolskega trakta z učilnicami in športno dvorano (zahodni in vzhodni trakt) ima po dozidavi (FAZA B in C) največje zunanje tlorisne gabarite 90 x 45 m. Zahodni trakt je oblikovan kot osrednja avla, ki je dvovišinska (P+1), postavljena centralno in obkrožena s sklopom prostorov, namenjenih gospodarsko upravni funkciji, učilnicam in garderobam, ter služi kot povezava do športne dvorane. Višinski gabarit zahodnega trakta je največ 9,5 m.
(3) Športna dvorana z garderobo (vzhodni trakt) ima po dozidavi (FAZA B) tlorisne gabarite največ 24 x 58 m in je orientirana osno v smeri proti severu. Višinski gabarit vzhodnega trakta je največ 11 m.
(4) V okviru dopustnega faktorja zazidanosti je dopustna gradnja pomožnih objektov za potrebe dejavnosti. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju glavnih kubusov posameznih traktov.
17. člen
(podrobni urbanistično – arhitekturni pogoji v UE B in na območju prehajanja)
(1) Športne in rekreacijske površine vključujejo tekališče, tekaško progo, kombinirano igrišče (mali nogomet, košarka, odbojka), samostojno igrišče za odbojko, prostor za druženje, otroško igrišče ipd..
(2) Oblikovanje servisnih, skladiščnih in ostalih pomožnih objektov, ki služijo potrebam športnih in rekreacijskih površin, se oblikuje enostavno, zadržano do prostora, z uporabo naravnih materialov. Ureditve in objekti naj bodo na območju UE B enotno oblikovani ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnega območja. Zagotavlja se zasaditev drevnine tako, da se oblikujejo senčni prostori, ki pa ne zmanjšujejo funkcionalnosti športnih površin. Nova zasaditev avtohtone obvodne grmovne in drevesne zarasti se uredi tudi ob prestavljenih strugah vodotokov.
18. člen
(geomehanski pogoji za gradnjo)
(1) Pri pripravi ZN G4 je bil izdelan Geološko-geomehanski elaborat za območje urejanja G4- nove osnovne šole v Višnji Gori, GEOBETON, Marko Košir univ. dipl. inž. geol. s.p., št. proj. G58/23, oktober 2023 (v nadaljevanju geomehanska študija).
(2) Obstoječi objekt šole je plitvo temeljen na mreži pasovnih ali točkovnih temeljev v hribinski osnovi dolomitnega apnenca. Zaradi vršnje plasti slabo nosilnih vlažnih glin nad dolomitom pod temelji, bi lahko prišlo do velikih posedkov. Pri dozidavah in prizidavah objekta šole je potrebno temeljenje izvesti nepodajno do dolomita. Po potrebi se izvede sanacija tal pod točkovnimi ali pasovnimi temelji obstoječih delov objekta, s skalobetonom do nosilne podlage dolomita.
(3) Pod povoznimi površinami, dostopnimi potmi in pod igrišči se izvede kamniti nasip, položen v geotekstil. Debelina nasipa naj bo cca 1,0 m. V kolikor se bo v podrobnem projektiranju izkazala potreba po večjih višinah nasipov, se pod cono zmrzovanja pod vršni kamniti material vgradi izkopani glineni material primerne vlažnosti. Za nasip se uporabi material tako, da se nasip lahko drenira. Nasip pod parkirišči, povoznimi površinami in igrišči se utrdi na modul podajnosti Evd > 45 MPa (Ev2 >100 MPa).
19. člen
(zunanje ureditve)
(1) Javni prostor v okolici šole se uredi celovito, s premišljenim tlakovanjem, ki bo omogočalo univerzalen, varen in prijeten prostor. Parkovne in druge zelene površine, urejene za javno rabo, morajo zavzemati najmanj 20% površine parcele. Zunanja ureditev se prilagodi predvidenim širitvam kompleksa šole, pri čemer se upošteva arhitekturna rešitev, obstoječe kvalitetne ureditve, hidrološko hidravlični elaborat in geomehansko študijo ter smernice ter mnenja nosilcev urejanja prostora. Območje se uredi tako, da bo dostopno tudi za funkcionalno ovirane osebe.
(2) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo prostor šole in celega naselja. Dovoljena je zasaditev s parkovnimi listopadnimi in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Na območju vodotokov se ohranja obstoječa zarast, če je le mogoče, se zasadi avtohtona mokroljubna vegetacija, brežina potokov se lahko zasadi z vrbovimi podtaknjenci. Na javnih površinah, predvsem na otroških igriščih, se ne dopušča uporaba strupenih in alergenih rastlin. Žive meje se na območjih ob dostopnih cestah dopuščajo do višine 1 m, drugod lahko tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je najmanj 1 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.
(3) Pri načrtovanju parkirnih površin se upošteva naslednja priporočila:
- ozeleni se vsa parkirišča s 4 ali več parkirnimi mesti,
- zagotovi se najmanj 1 drevo na vsaka 4 parkirna mesta, in sicer tako, da se zagotovi najmanj 30% pokritosti parkirnih površin brez dovozov s krošnjami dreves v polni razrasti,
- razporeditev dreves mora biti čimbolj enakomerna, da se zagotovi optimalno osenčenost, senčenje parkirnih mest se lahko namesto z drevesi zagotovi tudi z ozelenjeno pergolo.
(4) Urbana oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za smeti in podobno) in se izbere skladno s kvalitetno urbano opremo v naselju. Predvidi se postavitev varovane in pokrite kolesarnice.
(5) Ograje se lahko postavljajo do višine 2 m. Oblikujejo se lahko kot sodobna lesena oziroma kovinska ograja/bariera ter v kombinaciji teh materialov. Znotraj igrišč se lahko uredijo tudi višje lovilne mreže za zagotavljanje varnosti različnih hkratnih uporabnikov. Oporni zidovi (tudi kamnomet) se dopuščajo do max. višine 1,5 m, oziroma do višine 0,5 m na ravnem terenu kot podstavek ograji (parapetni zidovi). Gradnja višjega opornega zidu oz. kamnometa je dopustna le primeru ureditve struge potoka. Pri naklonih brežin do 45 stopinj se izvede humuziranje in zatravitev. Stabiliziranje se izvede z armirano brežino ali geotekstilnimi celicami.
20. člen
(ureditve vodotokov)
(1) Na zahodni in vzhodni strani območje ZN G4 omejujeta potoka Pahov graben in Pregelj. Pri načrtovanju ureditev se upošteva:
- Hidrološko hidravlično analizo: HHA št. 20-S/17, maj 2020, ki je bila narejena za potrebe OPN Občine Ivančna Gorica,
- Hidrološko hidrotehnični elaborat, Hidrološko hidravlična analiza s predlogom VG ureditve potokov, št. proj. 158-EL/22, BIRO KEPA, projektiranje in urejanja voda, Robert Kepa s.p., avgust 2023 (v nadaljevanju hidrološko hidravlični elaborat).
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti objektov osnovne šole in ureditev športnih površin je potrebno kot omilitveni ukrep urediti strugo potokov iz prvega odstavka tega člena, na odseku od ceste Dolenjskega odreda do izliva v Ženski dol v dolžini cca 541,68 m.
(3) Ureditev struge potoka Pregelj se izvede tako, da se ohranja zaprti pretočni prerez na odseku gasilskega doma in na odseku ceste Dolenjskega odreda (v dolžini 26,20 m). Ureditev struge potoka Pahov graben se izvede v dolžini cca 511,76 m. Pri tem se obstoječi zaprti pretočni prerez mimo gasilskega doma zamenja z novim fi 120 cm, na odseku ceste Dolenjskega odreda pa z novim fi 80cm v dolžini 14,84 m. Pred vtokom v zaprti pretočni prerez nad gasilskim domom je potrebno zgraditi zemeljski nasip na koti 360,40 m n.v., dolžine 73,20 m. Zemeljski nasip širine v kroni 3,0 m in višine do 40 cm se podaljša še gorvodno ob cesti na Polževo. Ob cesti Talcev pa se zaradi premalo prostora med potokom in cesto zgradi parapetni zid višine do 0,4 m v dolžini cca 55,0 m. Parapetni zid je debeline 20 cm. Podrobnosti glede ureditve struge so del hidrološko hidravličnega elaborata iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri načrtovanju objektov se upošteva razrede poplavne nevarnosti, ki so del spremljajočega gradiva (prikaz stanja prostora).
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
21. člen
(splošne določbe)
(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V varovalnem pasu vodovoda in kanalizacije ni dopustno dodajati ali odvzemati zemljine, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda oz. kanalizacije od predpisane. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih objektov GJI ni dopustno, oz. mora znašati odmik dreves od vodovoda in kanalizacije najmanj 2,00 m.
22. člen
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) Komunikacije se prilagajajo obstoječi cestni mreži. Poleg obstoječih povezav se predvidi nov most iz Ceste na Polževo v območje ZN G4, in sicer severno od obstoječega, za potrebe interventnega dostopa do nove telovadnice in športnih površin ter nov most za potrebe peš dostopa, iz Ceste talcev v območje ZN G4 na SZ robu območja.
(2) Pri načrtovanju prometa se zagotovi:
- izboljšanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, s poudarkom na varnosti otrok,
- opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
- opremljenost s cestno razsvetljavo,
- da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,
- upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
(3) Pri načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:
- potrebna je ureditev mesta za vstopanje otrok, čakališča z nadstrešnico oz. avtobusnega postajališča,
- pred gradnjo objektov predvidenih v območju ZN G4 se izvede vsa infrastruktura v območju državne ceste, ki je potrebna za navezavo načrtovanih objektov na državno cestno in na morebitne objekte GJI v njej,
- ohrani/rekonstruira se obstoječe odvodnjavanje/prepuste pod državno cesto, v skladu s hidrološko hidravličnim elaboratom,
- osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,
- vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,
- trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,
- za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
(4) Pri načrtovanju v območju lokalnih cest se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:
- osvetlitve objektov v varovalnem pasu lokalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,
- vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,
- trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,
- za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
(5) Kolesarski promet bo potekal po vozišču cest, med Cesto na Polževo in Cesto talcev se omeji hitrost vožnje na 30 km/h. Ob Cesti Dolenjskega odreda se uredi hodnik za pešce v širini 2,0 m, in sicer v celotni potezi med Cesto na Polževo in Cesto talcev. Most čez potok Pregelj se po potrebi razširi za potrebe izgradnje hodnika za pešce. Prehode za pešce se načrtuje celostno, z ustrezno urejeno cestno razsvetljavo in signalizacijo. Hodnik za pešce se po potrebi uredi tudi ob Cesti na Polževo in Cesti talcev. Na območju priključka Partizanske ceste na Cesto talcev ter peš mostu z dostopom do območja šole se uredi umirjevalni ukrep ter horizontalna in vertikalna prometna signalizacija (dostop do šole in območje K+R).
(6) Čakališče za šolski avtobus ob Cesti Dolenjskega odreda se podaljša ob južnem traktu tako, da po potrebi služi tudi za dostavo. Na čakališču se predvidi nadstrešnica, in sicer tako, da se v največji možni meri ohrani obstoječa drevnina in stopnišče, ki predstavlja pomemben arhitekturni element v območju šole. Izvede se navezava na novo klančino, ki povezujejo predvideno zunanjo ureditev vhoda v šolo z nivojem čakališča na avtobuse.
(7) Servisni in intervencijski dovoz do šole se uredi s Ceste Dolenjskega odreda, dodatni intervencijski dovoz pa s Ceste na Polževo. Urgentna pot se spelje vzdolž športne dvorane za osni pritisk 10t, v širini 3m.
(8) Parkirišče za potrebe šole se uredi na gospodarskem dvorišču (cca 16 PM) in na prostoru med potokom Pregelj in Cesto na Polževo (cca 13 PM). Zagotovi se 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V tem delu se uredi tudi točka hitrega vstopa in izstopa (drop off), za varno oddajo otrok.
23. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Nova osnovna šola bo priključena na javni vodovod. Predvidi se rekonstrukcija vodovodnega omrežja ob cesti Dolenjskega odreda.
(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih.
(3) Dopustno je zbiranje in uporaba deževnice.
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v občini Ivančna Gorica ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe vodooskrbe v Občini Ivančna Gorica.
24. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Vsa fekalna kanalizacija iz območja ZN G4 se spelje v obstoječo centralno čistilno napravo CČN Ivančna Gorica, izven območja ZN G4. Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju ZN je predviden gravitacijsko in poteka v cestnem telesu. Preveri se ustreznost obstoječega kanalizacijskega priključka in ga v primeru neustrezne velikosti zamenja z večji presekom cevi. Znotraj območja urejanja se izvede kanalizacijo v ločenem sistemu (fekalna in padavinska kanalizacija).
(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov se padavinska voda po potrebi uporabi za sanitarne in druge potrebe, odvečna se spelje v ponikalnico na pripadajočih zemljiščih
oziroma v projektirano meteorno kanalizacijo.
(3) Meteorne vode z utrjenih površin se pred iztekom v meteorno kanalizacijo očistijo v usedalniku, ki je opremljen z lovilcem olj. Odvajanje padavinskih voda iz tlakovanih površin se načrtuje tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda
(4) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v občini Ivančna Gorica ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne veljavne tehnične pravilnike in zakonodajo. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno.
25. člen
(ogrevanje)
(1) Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.). V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
(2) Površine streh je dopustno nameniti namestitvi solarnih modulov za pridobivanje energije oz. kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode, pri čemer morajo biti nameščeni tako, da ne dominirajo v oblikovanju objekta (npr. na vidno izpostavljeni ravni strehi, na strešini proti javnemu prostoru naselja itd.).
(3) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.
26. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Objekti se priključujejo na elektroenergetsko omrežje na obstoječi transformatorski postaji Višnja Gora, locirani na zemljišču s parc. št. 243/7, k.o. 1812-Dedni Dol v območju ZN G4. Zaradi prestavitev potokov v območju, se predvidi prestavitev transformatorske postaje, in sicer na parcelo 243/48, k.o. 1812-Dedni dol, ob objekt šole, oz. na lokacijo, ki se v fazi izdelave projektne dokumentacije izkaže za primernejšo.
(2) Razvod elektro omrežja v območju ZN G4 je predviden v podzemni izvedbi.
(3) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(4) Javna razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili uredbe, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Zagotovi se, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene. Oglasni panoji na območju ZN G4 v nočnem času ne smejo biti osvetljeni.
27. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju ZN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja je predviden v podzemni izvedbi.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
28. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju ZN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Ivančna Gorica ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Na območju ZN se določi lokacija za ločeno zbrane odpadke – ekološki otoki, in sicer v okviru UE A (zahodni rob parcele 243/48, k.o. 1812-Dedni Dol) ter v okviru UE B ob vstopu v območje.
(3) Zaprt prostor za biološke odpadke se organizira v južnem traktu, in sicer predvidoma v sklopu kuhinjskih prostorov z izhodom na zahodni fasadi.
(4) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
29. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju ZN G4 ni registrirane dediščine oz. kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij.
7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
30. člen
(ohranjanje narave)
Na območju ZN G4 ni območij ali objektov ohranjanja narave.
31. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.
(2) Pri gradnji na območju ZN se upošteva naravne omejitve in predvidi ustrezne tehnične rešitve gradnje in tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.
(3) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu z 24. členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.
32. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju ZN G4 niso dopustni.
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
33. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrsti v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za varovane prostore stavb v območju ZN se predvidi pasivna zaščita pred hrupom v stavbi.
(3) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. Gradnja je dopustna le v dnevnem času.
34. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
35. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju ZN G4 se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
36. člen
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).
8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
37. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju ZN G4 so opredeljene omejitve glede poplav v skladu z izdelanim hidrološko hidravličnim elaboratom.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati ugotovitve in priporočila za potrebe SD ZN izdelane geomehanske študije. Na delu območja ZN G4 je sicer opredeljeno plazljivo območje (zelo majhna, majhna in srednja verjetnost pojavljanja plazov), vendar zaradi skalne podlage plitvo pod površjem terena in položnosti, območje ni plazovito ogroženo in je stabilno.
(3) Protierozijske ukrepe brežin struge do višine poplavnih vod se izvede v skladu s hidrološko hidravličnim elaboratom, ki predpisuje zaščito brežin s kamnito oblogo in zasaditvijo. Na nasutem parkirišču/gospodarskem dvorišču ob potoku Pahov graben se stabilizira nekoherentni kamniti nasip in zaščito proti močnejšim padavinam.
(4) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
38. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja ZN G4 se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja ZN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo dopustne odmike od meje parcel in med objekti oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
39. člen
(potresna varnost)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,250 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
9. NAČRT PARCELACIJE
40. člen
(parcelacija)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta (11 Načrt parcelacije).
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
(3) Za parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
(4) Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.).
10. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
41. člen
(faznost izvedbe)
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj se predvidi tako, da so posamezne faze (FAZA A, B in C) zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. Morebitna faznost pri urejanju vodotokov in prometnih površin ob regionalni cesti, se uskladi z resornimi ministrstvi v postopku priprave projektne dokumentacije.
(2) Do začetka gradnje objektov se zemljišča uporabljajo v dotedanje namene oziroma se dovolijo vzdrževalna dela in dela, ki niso v nasprotju z zazidalnim načrtom.
11. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
42. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
12. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
43. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji ZN G4 so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Dopustno odstopanje od največjih dopuščenih tlorisnih in višinskih gabaritov v SD ZN predvidenih objektov je +5 %.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij je dopustno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(6) Pri gradnji manipulacijskih površin v območju urejanja je dopustno odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne zakonodaje.
13. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
44. člen
(prenehanje veljavnosti ZN)
Po prenehanju veljavnosti tega odloka, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine Ivančna Gorica, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje Občine Ivančna Gorica.
III. KONČNE DOLOČBE
45. člen
(vpogled v ZN)
ZN G4 je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Ivančna Gorica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
46. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem ZN G4 opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi (8) dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.«
2. člen
(spremembe grafičnih prikazov ZN)
Grafični prikazi prostorskega akta se v celoti zamenjajo.
3. člen
(hramba SD ZN)
SD ZN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Ivančna Gorica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
4. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem SD ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi (8) dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
ID: 3423
Številka: 3503-0003/2022-40
Datum: 23. 04. 2025
Občina Ivančna Gorica
Dušan Strnad, župan
